Pa je prišel na vrsto tudi "domači" tek, čeprav ga pripravljajo športni kolegi iz Šentjerneja. Nekako je najbližje in najbolj v domačem okolju, je pa še daleč od tistega, da bi bil tudi najlažji. Malce je otežen tudi zato, ker ni speljan v krožni progi, pa je zato treba nekaj napora še po samem teku.
Nekateri se takih tekov izogibajo, ker imajo v naslovu "na" in tokrat so imeli še dober razlog za to. Jaz sem se vseeno podal v Gorjanske gozdove. Tokrat sem razmišljal kako bi potem najhitreje prišel do avta, pa sem se zapeljal na polovico proge, parkiral lepo v senci gozda, (vsaj jaz sem tako mislil) ter za ogrevanje odrinil tri kilometre do starta.
Tam je bila že pisana druščina tekačev, med katerimi se je našlo tudi nekaj Matickov. Na mostu in za njim se nas je nabralo nekaj več kot sto in se veselo zapodili v breg. No veselje je minilo prav kmalu, oziroma nekje na Škofovki. Do tu sem nekako držal "zajca", pa je bil prehud in sem potem še komaj tiščal naprej. Malce olajšanja je, ko zaviješ proti Miklavžu in veš da je pred tabo le še kilometer, pa čeprav je še nekaj klanca vmes.
Najlepše pa je preteči tisti zadnji klanec, kjer je
Tu te pričakajo glasni navijači, katerih nekaj se najde tudi med potjo in pa seveda tudi že veliko tekačev, ki se že hladijo v senčeci. Tudi jaz sem malce posedel, nekaj popil, nato pa se odpravil do avta, dokler se nisem še preveč ulenil.
Sem bil nazaj z avtom kot bi mignil, ker sem imel samo tri km do njega, vendar se nisem kaj dolgo zadrževal, saj bi že moral biti na drugem koncu. Le toliko sem prišel, da sem pokukal v rezultate.
9. Bučar Gregor 31:08 4. v B
14. Kralj Stanislav 32:12 2. v E
27. Bučar Marko 34:11 9. v B
62. Lukšič Andrej 38:29 9. v D
72. Šuštar Mirko 41:18 4. v I
95. Škoberne Nina 48:25 3. v A
Ni komentarjev:
Objavite komentar