8. Urbanov tek v Metliki

Metlika, več kot 14 dni nazaj. 8. Urbanov tek. Ta objava bo malo subjektivno obarvana. Subjektivno glede na avtorico besedila - Barbi, ki je tekačica skoraj samo še na tekaških prireditvah (Ampak ima namen to spremeniti. Bolj pridno bo tekla. Res!). :)

Metlika in majski tek v Metliki je zame eden tistih, na katerih vedno znova ugotovim, da se zimska tekaška lenobnost še vedno pozna. V Metliki je pač tek precej v hrib. Precej. Ja, priznam, je tudi precej v dolino. Precej. Ampak mene bolj zmoti hrib. Tisti hrib, za katerega se vsako leto odločim, da se ga naslednje leto lotim bolj pripravljena in ga pretečem v celoti. Šment, v preteklih 3 poskusih še ni uspelo ... če je morda letos, izveste nekje proti koncu tega razglabljanja o metliškem teku. :)

Torej, da ne bom krivična in pisala samo o teku, moram povedat, da je Urbanov tek del Vinske vigredi. Tam nas vedno pričakajo dišeče belokranjske pogače, sveže jagode in češnje, mladi harmonikaši, vinska kraljica, Vinko Grozdek in seveda vino. :) Posledično gremo tradicionalno po teku še na kozarček rumenega muškata k Prusu. Vsako leto. V šali (v kateri je tudi precej resnice) pravim, da se samo za kozarček muškata splača odlaufat Urbanov tek. :D V resnici se grem vsako leto borit sama s sabo in že prej opevanim klancem.

Še enkrat poudarjam, da je to moj subjektivni zapis. Namreč vsi tekači našega kluba nimajo teh bojev s klanci, ker so nekateri ljubitelji klancev in se z njimi spoprijemajo tako, da ga prehodijo in svojo ljubezen do teh klancev izkazujejo dalj časa. Spet drugi hribov ne marajo preveč in jih kar na hitro pretečejo. Nekateri se pa pač z njimi borimo. Prej omenjeni ljubitelji klancev in mi, borci, si radi rečemo rekreativni tapočasni, a vztrajni tekači. :)

Skratka, tudi letos smo tekli v Metliki. Da ne bom predolga z mojim dolgovezenjem, bom kar povedala, da sem zadovoljna sama s sabo in svojim tekom. Res, da me je 77-letni tekač po 2-letnem tekaškem premoru prehitel, ampak pustimo te podrobnosti. Raje naj povem, da sem letos prvič pretekla cel Urbanov klanec! Bravo, jaz. In posledično malenkost izboljšala čas. In dokazala, da trening ni vse (čeprav na tem mestu priznavam, da je trening zelooo veliko), ampak ima pomembno vlogo tudi trma. Tako. Da veste. :)

Ostali se sicer lahko hvalijo z medaljami in res lepimi časi, ampak moj je boljši kot moj lani in čeprav ni ne stopničk, ne medalje, je zame to uspeh. In zame je to vse, kar šteje. Za klubski lesket pa skrbijo drugi in zdaj vam predstavljam vse ... od tahitrih Matickov, do talepih Matickov(ih). :D

Aja, razporedila sem nas po hitrosti, ne lepoti, da ne bo pomote. :P

6. Stanislav Kralj, 35.52, 1. v E

9. Srečko Šimec, 36.35, 2. v E

20. Silvo Mikolič, 38.21, 2. v G

27. Marko Bučar, 39.04, 8. v B

52. Andrej Lukšič, 41.56, 8. v D

91. Vesna Oražem, 48.44, 4. v C
105. Barbara Vidic, 49.55, 11. v B
114. Mojca Vidic, 55.18, 4. v D
118. Nina Škoberne, 56.43, 3. v A

Mimogrede, teklo je 125 tekačev in tekačic in ker nimamo klubskega fotografa, žal nimamo fotk vseh tekačev (oziroma tekačic). Društvo Marathon nas ali ne želi fotkat ali ne želi objavljat. :)
Se opravičujem, sem našla še eno Matickovo tekačico na slikah. Ravno toliko, da je ujeta pikica oranžne. :)

Čestitke vsem, od zadnjega konca naprej. :) Enkrat za spremembo. :)
Aja, drugo leto pridemo spet. Vsaj na muškat, če ne drugega. ;)