10. tek na Gorjance

Cerov log (Pendirjevka)   07.06.2015

In opravili smo še z enim "domačim" tekom, oziroma najbljižjim. Tek je speljan v organizaciji Šjentjernejskega društva, pa je zato tudi začetek in konec na njihovi strani gorjanskega pobočja.  Zborno mesto je v Pendirjevki na mostu, kjer se tek tudi prične.

Zbralo se nas je 77 tekačev in tekačic, ter se podalo na pot dobrih 6 km dolgega teka do Miklavža. Makedamska cesta, ki se počasi in enakomerno dviga proti vrhu, v zadnjem kilometru pa je nekoliko razgibana, saj je vmes tudi nekaj ravnine in nekaj spusta. Krajši (otroški) teki so speljani na samem ciljnem prostoru.

Lepo vreme je tudi tokrat polepšalo tekaško druženje, ni pa bilo pretirano vroče za sam tek, pa tudi nekaj sence je v objemu gorjanskih gozdov. Tako smo kmalu bili vsi v cilju. Tu je bila že naša oprema(kdor jo je dal v kombi), vsak pa je dobil še majico, vodo in malico. Jaz sem samo dvakrat zajel sapo in jo ubral nazaj v dolino, po planinski stezi in v nekaj minutah sem bil pri avtu. Tudi ohladitev v potočku je prišla prav, nato pa z avto nazaj na cilj.

 

Tu so že pridno malicali in tudi rezultati so bili že urejeni in čakalo se je le še podelitev medalj in žrebanje praktičnih nagrad. Pri slednjih se je za spremembo tudi meni nasmehnila sreča, pri teku pa je štel zgolj samo čas. In kako smo prihajali v cilj?

4. Kralj Stanislav 31:31, 2. v F

21. Šimec Srečko  36:03, 4. v E

28. Mikolič Silvo 37:09, 3. v G

38. Lukšič Andrej 39:02, 6. v E

41. Bučar Marko  40:20, 7. v B

55. Šuštar Mirko 43:42, 3. v I  

V času čakanja rezultatov in podelitve, so se nekateri pomerili tudi v šahu. Odigranih je bilo kar nekaj partij, zmagal pa je vedno najboljši.

Po končani podelitvi pa smo se tradicionalno podali na piknik k Poldetu Bučarju v zidanico na Tolstem vrhu. Tam je bilo lušno in veselo do poznih popoldanskih oziroma večernih ur. Ni manjkalo prigrizka, dobre kaplice, kakor tudi muzike. Tudi takšna srečanja so dobrodošla in precej obiskana. Bomo še nadaljevali tradicijo.

12. Rogaševski tek

Rogaševci   06.06.2015


Sobota popoldan je nekako rezervirana za Prekmurje in tudi tokrat je bilo tako. Doljak je bil šofer, pridružila sva se mu pa še Stane in Sebastjan in odpeljali smo se v kar odaljene Rogašovce. Topel sončkast dan nas je spremljal na drugi konec naše deželice in jasno je bilo, da bo vroče in težavno za tek.

Kakorkoli že, prispeli smo na mesto dogajanja in čaka nas le še tek. Vsak po svoje smo se dobro ogreli, eni na sončku drugi v senci, pač vsak po svoje. Sem bil vsaj na ogrevanju z najhitrejšimi, če mi že na teku uidejo naprej. 

Dokler smo se mi ogrevali, so že pridno svoje odtekli najmlajši in z nekaj zamude smo se na startu zbrali še mi. 29 tekačev in tekačic je stalo na startni črti ob igriščih in čakalo na strel. Pred name sta bila dva kroga, kakor je že praksa v the koncih.

Začeli smo po ravnini in ob robu gozda, tako da je bila še senca, ki nam je nekoliko ublažila vročino. Po kilometru in pol, pa smo pritekli na planjavo in obrnili v klanec, ki se je vlekel nekaj čez drugi kilometer. Kar precejšnja strmina in sreča da ni še kaj daljša. Sledilo je še kilometer spusta in naprej v drugi krog.

Nekako smo se že v prvem krogu razvrstili, tako kakor smo prihajali v cij, (vsaj od prvih pa do mene, za ostale ne morem povedati) razen enega tekača, ki je v klanec omagal. V prvem krogu je tekel z najhitrejšima, pa je bil zanj verjetno prevelik zalogaj in je moral odnehati in priznati premoč klancu.

 In pritekli smo v cilj, čeprav nekoliko dehidrirani in razgreti. Puš se je boril z kolegom za prvo mesto, pa mu je na koncu za las ušel, jaz sem lovil enega, pa mi je drugi ušel, Edi pa je v drugem krogu nekaj pridobil in na koncu je bil takšen razpored.

2. Puš Sebastjan, 2. v C

4. Kralj Stanislav 1. v D

14. Doljak Edvard, 2. v F

Na koncu so podelili še pokalčke za najboljše tri v absolutni kategoriji

Postregli so nam tudi z okusno malice, ter osvežilno pijačo. Nekateri smo dobili tudi pivo za osvežitev. Osvežitev pa je bila tudio že v zraku, saj je sonček že potonil v spanje in vožnja proti domu je bila bolj prijetna. Ko bi bila vsaj še nekoliko krajša, bi bilo še lepše. Ampak če takole sediš na sopotnikovem sedežu, je tudi uredu, ko lahko nekoliko zadremlješ. Bomo še šli v Pomurje!

Straški teki

Straža 31. 5.2015

Za nami so tudi Straški teki, ali bolje rečeno Strašk tek. To je eden od lepšh tekov, če ne tudi najlepši. Ni se treba prav daleč voziti, ravno pravšnje dolžine in pa skoraj ravninski. Edino kar je moteče, vedno je na ta dan še nekakšna prireditev in pa vedno je pasje vroče, ali pa dežuje. Z vremenom smo jo tokrat dobro odnesli, saj ni bilo ne pretirao vroče ampak zmerno toplo, od tistega zraven pa je bilo tudi tokrat in sicer obhajilo. Tko nateri ne morejo na tek, nekatei pa takoj po teku odidejo in ni časa za podelitev.
Tokrat je tako odšla Barbara, pa Srečko tudi, kateri je tudi prišel v zadnjem hipu in sem prijavo zanj naredl jaz. Meni se tokrat ni mudio nkamor, sem bil pa nekoliko utrujen od teka ki sem ga imel prejšnje popoldne.Klub vsemu se nas je kar nekaj zbralo na startu najdaljšega teka in sicer preko 180 tekačev in tekačic, medtem ko na krajši (3 km) 44.

Glede na vremenske razmere je proga tukaj včasih mace spremenjena in tokrat jo ni bilo treba spreminjati, zato smo tekli tisto kot je običajno. Manjši krog do Hruševca in za Novolesom nazaj, čez avtobusno postajo v cilj, (to je tudi celotna dolžina krajše proge)

nato pa še daljši krog ki vodi mimo Novolesa v vas in levo do Lokev, kjer je obrat preko travnika in nazaj, za Novolesom in v cilj. Edina novost je kucelj pri novem mostu. Zgradili so namreč novi most čez krko in se priključi na pot po kateri se teče. Tu ni bilo druge restive, kakor da se nasuje  in sedaj je treba preko tega nasipa. Hudega ni, je malce bolj razgibana proga.

Pa poglejmo kako smo prihajali v cilj.

2. Kralj Stanislav  37:55  2. v skupini F

19. Menič Franci  40:02  2. v E
21. Šimec Srečko  40:12  3. v E

49. Mikolič Silvo   43:20  3. v G

56. Lukšič Andrej  43:42  9. v E
136. Vidic Barbara  51:45  7. v B

Tudi na krajši razdalji smo imeli tokrat predstavnika in sicer se je na tej dolžini pomeril Puš Sebastjan, ki je pritekel v cilj kot prvi z časom   09:13

Uspelo mi je priti še enkrat med prve tri  absolutno in razlog za veselje je bil tu. Ni pa bilo razloga veselja pri obdelavi rezultatov. Tu so namreč imeli kar precej težav in zato je bilo treba dooooolgo čakati nanje, a kdor čaka dočaka. In pa nad malico tudi ni bilo nekega navdušenja. Vsi so nekaj kritizirali, da so testenine razkuhane, da ni nekega okusa,..... Jaz ne vem, ker nisem jedel. Ravno sem prišel na vrsto, pa je zmanjkalo in so rekli da bo zopet čez 15 min.  Čez 15 min je bila zopet gužva, pa še kritike so bile in nisem šel več v vrsto. Malce hujšanja tudi ne škodi.

Soboški tek

Murska sobota 30.05.2015

Radovednost, spoznavanje in novi izzivi me vlečejo naprej in naprej. Tako je letos padla odločitev za tek v Prekmurju in sicer odteči Pomurski pokal. V tem koncu Slovenije imajo predvidenih 16 tekov, odteči pa jih je potebno vsaj 10. Prvi se je pokrival z našim v Zdolah, zato je šel mimo, nasledni pa je odpadel zaradi slabih vremenskih razmer. No v tretje gre rado in se je pričelo.

Da nebi bil sam na dolgi vožnji na drugi konec, je bilo treba najti še kakega kandidata za zraven in našel se je Doljak Edvard.

Njega ni težko prepričati za na kakšen tek, pa še vsepovsod so mu poznani vsi teki in že med vožnjo vse izveš, kaj in kako. Tudi tokrat je bilo tako, le da je sedaj proga nekoliko spremenjena od njegovega zadnjega teka v Murski.

Debele dve uri, pa sva prispela v mestni park in parkirala v senci gozda, ter se odpravila pred mestni stadion, kjer se je vse odvijalo.

Najmlajši so že pridno tekmovali, organizatorji pa so se trudili po svojih močeh na vseh koncih, da spravijo pod streho vse tako kot je treba. Jaz sem se prijavil že preko internet, Edvard pa se je še na samem prijavnem mestu in že sva si lahko ogledala okolico. Najbolj je padla v oči miza na kateri so bili pokali in medalje.

 

Mogoče pa kaj od tega pride tudi v trajno last, sva si dejala in se pripravila za tek.  Za ogrevanje sva se kar sprehodila en krog po sami progi, da se ve kaj nas čaka nekaj minut za tem.

Na startu se nas je zbrala le peščica tekačev. Kar malce čudno, saj smo navajeni na vsaj sto in več, tukaj pa le nekaj več kot 20. Pred startom so nas pošteli, če smo vsi in že se je začelo. Najprej ravnina po gozdu do nasipa, kjer je edini vzpon. Povzpnemo se na nasip in po njemu nadaljujemo do roba gozda.

In zavoj iz nasipa, nekaj metrov tečeš ob gozdiču, nato pa preko travnatega igrišča na drugi konec, kjer se zavije zopet v zavetje gozda.

Sledi še nekaj zavojev po gozdu in že smo tam kjer smo začeli.Ampak ni še konec vsega, treba je narediti še štiri kroge. Pet pretečenih krogov, kar znese dobrih 7 km in potem stečeš v cilj.

Uf, pa je za nami! Slabe pol urice  znojenja po vročini in sparini, Doljak pa nekaj več. Izven gozda je namreč bilo precej vroče, po gozdu pa je bilo soprano, da je znoj tekel še kar nekaj časa po teku. Ampak se je splačalo. Če ne drugega vsaj za malice, ki je bila več kot dobra.

In še predno smo uspeli pomalcati, se je že pričela podelitev in tudi tu uspeh ni bil izključen. V svoji skupini sem prehitel vso konkurenco in tako stopil na najvišjo stopnico z časom 28:38.

Tudi Edvard je bil uspešen, vendar za spoznanje manj in je pristal na drugi stopnici z časom 34:44.

Nato so poklicali na stopnice še absolutno konkurenco in na tisto najnižjo pri moških je bil poklican Stanislav Kralj.

Seveda je bilo veselja da je kaj, saj je bila to moja najvišja uvrstitev do sedaj v absolutni razvrstitvi. Seveda je treba za takšen uspeh stisniti za rundo,  predno se odpravimo proti domu, nato pa dolga vožnja do doma, ki pa je hitro minila, potem pa hitro k počitku, da se nabere novih moči.

44. Tek prijateljstva

Hotedrščica 23/5/2015

Včasih pa nam zagode tudi vreme, ter nam prekriža načrte in plane. Tako je bilo tudi ta vikend konec meseca Maja. Narava gre iz ene skrajnosti v drugo in potem je vse na glavo.  Tako je bil za ta dan v planu tek v Prekmurju, vendar zaradi napovedi neurja in poplav, je bil tek odpovedan.
Ampak nekaj je treba najti v zameno, da nebi predolgo bili brez teka. Pa se je našel tale Primorski tek. Dvakrat ali trikrat sem že bil tam, pa vem kako izgleda in hajdi gremo v Hotedrščico.Da nisem šel sam, sem nažical še Edvarda, kar sploh ni bilo težko.In že sva se vozila proti Primorski. Za vsak slučaj nekaj minut poprej, da nebi bilo gužve in bi se potem dirkala, da bi prispela pravočasno.
V vasi je že bilo živahno, ko sva zavila proti parkirišču in lepo parkirala.  Ampak na športnem igrišču, kjer se je navadno vse dogajalo, sedaj nikjer nikogar. Pa sva jo mahnila nazaj, da povprašamo kaj in kako. Odkar nas ni bilo v teh koncih, so dogajanje premaknili na sredo vasi, da so vse skupaj malce poživeli.

Pa sva jo ubrala tja. Sploh ne vem zakaj so to premaknili. Ogromen športni kompleks, kjer je dovolj prostora za vse, zamenjati za stisnjene ulice v centru. Tu je gužva vse povsod, parkirati ni kje, (razen če parkiraš na prejšnjem parkirišču, ki pa je oddaljeno kakih 500 m), tekači pa po večini na glavni cesti, ki pa je že brez njih precej prometna. Ampak če so se tako odločili tudi prav. Še najbolj sem bil vesel za odločitev o spremembi proge. Te so namreč en del ukinili, jo malce skrajšali in znižali. In to izveš nekaj minut pred startom, ko si že pripravljen na daljšo in težjo zadevo.

In smo jo ubrali na pot. Prvi del nič drugačen kot je bil. Klanci gor, pa nekaj spusta in še več klancev gor, pa potem še neklja gor. Tudi tistega "gor" je enkrat konec, pa sledi potem tisto dol. Na dol pa je tudi precej strmo, pa še teren je precej razgiban in neraven, tako da je kar težko teči. Sploh za nas ki ne znamo teči v dolino, je skoraj večja muka kakor v klanec. Vseeno smo ga zdelali, tako ali drugače. Mislim, da je bilo prvič, da na celotni tej progi nisem čisto nič hodil. Do sedaj sem vsaj tisti najstrmejši del prehodil, če ne že tudi poprej. Tokrat pa brez; bravo jaz! Tudi vreme nam je kar šlo nekako na roke. Tistih ogromnih padavin ni bilo, pa tudi nekakšne velike vročine ne, se pravi ravnopravšnje za tek.
Rezultatov od prejšnjih tekov ne morem primirjati, vendar bi rekel da sem kar dobro odtekel. Na koncu je bilo to 15. mesto z časom 48:58 in za zmagovalcem zaostal za dobrih sedem minut in pol. V kategoriji sem prehitel vso konkurenco, pa čeprav le za dlako.

   Tudi Edvard se je dobro držal. V cilju je bil 43. z časom 58:22, pa nehvaležno 4. mesto v skupini. Skupno nas je nastopilo okoli 100.

Do uradnih rezultatov in podelitve, ni trajalo dolgo, ravno da smo se nekoliko podprli in pokramljali z sotekači z katerimi se nismo videli že "sto let. Mimogrede smo pospremili še zlatoporočenca v cerkev, ki so se ravno peljali mimo nas,  nato pa se podala proti domu. Lepo je teči v teh koncih in ob priliki se zopet vidimo.

9. Urbanov tek

Metlika 17.05.2015

Večina tekaških prireditev je umeščena v prostor nekje med vaško, oziroma mestno dogajanje nečesa. Največkrat so to občinski, oziroma krajevni prazniki, katerim sledi še razno drugo dogajanje, pa zraven še tek. Ena izmed takih prireditev je vsekakor Vinska vigred v Beli krajini, oziroma v Metliki.
Tretji dan tridnevnega dogajanja je v dopoldanskem času na vrsti Urbanov tek. Prijetna prireditev na kateri sem jaz začel tekaško pot davnega leta 2008 in zato mi je nekako še posebej zanimiv, čeprav je bil takrat nekoliko krajši.
Na tokratnem teku se nas je zbralo nekaj več kakor 100 tekačev in tekačic, organizator pa se je potrudil kakor vsako leto. Tudi vreme je šlo vsem na roko in  tako je bil dan kot mora bit. Maticki smo letos nekako v okrnjeni postavi, vendar se nas je uspelo zbrati na startu  pet.  Kot vsako leto tudi tokrat skupinsko ogrevanje pred skupinskim startom.

 Ko smo se dodobra ogreli, smo zavzeli startni položaj in čakali na start. Tokrat sem bil prvič, ko je bilo treba ponavljati. Namreč starter je nekako čudno odšteval. Pričel je z pet in potem enakomerno odšteval na 4,3,2, nato pa je kar nekaj čakal. In ker je tako čakal, smo mu tekači pobegnili. Morali smo nazaj za črto, v drugem poizkusu pa nam je uspelo.

Sledilo je dobre pol urice prijetnega teka, preko vinske gorice in nazaj v center Metlike. Trudil sem se ohraniti položaj, pa mi nekako ni in ni uspelo. Najprej sem izgubljal v klancih, pa sem potihoma upal, da mi bo morda to na roko v zadnjem delu, ko je spust. Ko smo pritekli v zadnji del, pa sem uvidel, da tudi spusti niso zame, kar vem že od vsega začetka mojih tekov. Očitno je tekač ki mi je bil "zajec", le držal nekakšno distanco, nato pa v zadnjem delu pospešil da se je kar kadilo.  Kljub vsemu sem bil zelooooo zadovoljen v cilju, kakor tudi večina Matickov.

4. Stanislav Kralj   36:27  1. v F

5. Gregor Bučar     36:35   4. v B
11. Srečko Šimec   38:41  1. v E

28. Silvo Mikolič   41:29  1. v G

43. Andej Lukšič   42:58   8. v E
Najhitrejša na progi sta bila Jaka Dragoš in Alenka Radej.

Seveda smo tudi tokrat prejeli vsi tekači majico in pa malico, katero je tukaj treba kar hitro pojesti. Namreč oder je v polno zaseden in takoj za nami ga zavzamejo harmonikarji, mi pa jih poslušamo iz klopi najbližjega šanka. Prijetno tako in drugače.
In prijetno je bilo tudi pogledati v darilne vrečke prejemnikov medalj, saj so bile kar precej založene z dobrimi, praktičnimi stvarmi. Ja ampak to ni bilo za vse. To so dobili le tapridni, pa tisti z ogromno sreče in srečo bomo iskali še naprej, kakor tudi vlagali nekaj truda.