Včasih pa nam zagode tudi vreme, ter nam prekriža načrte in plane. Tako je bilo tudi ta vikend konec meseca Maja. Narava gre iz ene skrajnosti v drugo in potem je vse na glavo. Tako je bil za ta dan v planu tek v Prekmurju, vendar zaradi napovedi neurja in poplav, je bil tek odpovedan.
Ampak nekaj je treba najti v zameno, da nebi predolgo bili brez teka. Pa se je našel tale Primorski tek. Dvakrat ali trikrat sem že bil tam, pa vem kako izgleda in hajdi gremo v Hotedrščico.Da nisem šel sam, sem nažical še Edvarda, kar sploh ni bilo težko.In že sva se vozila proti Primorski. Za vsak slučaj nekaj minut poprej, da nebi bilo gužve in bi se potem dirkala, da bi prispela pravočasno.
V vasi je že bilo živahno, ko sva zavila proti parkirišču in lepo parkirala. Ampak na športnem igrišču, kjer se je navadno vse dogajalo, sedaj nikjer nikogar. Pa sva jo mahnila nazaj, da povprašamo kaj in kako. Odkar nas ni bilo v teh koncih, so dogajanje premaknili na sredo vasi, da so vse skupaj malce poživeli.
Pa sva jo ubrala tja. Sploh ne vem zakaj so to premaknili. Ogromen športni kompleks, kjer je dovolj prostora za vse, zamenjati za stisnjene ulice v centru. Tu je gužva vse povsod, parkirati ni kje, (razen če parkiraš na prejšnjem parkirišču, ki pa je oddaljeno kakih 500 m), tekači pa po večini na glavni cesti, ki pa je že brez njih precej prometna. Ampak če so se tako odločili tudi prav. Še najbolj sem bil vesel za odločitev o spremembi proge. Te so namreč en del ukinili, jo malce skrajšali in znižali. In to izveš nekaj minut pred startom, ko si že pripravljen na daljšo in težjo zadevo.
In smo jo ubrali na pot. Prvi del nič drugačen kot je bil. Klanci gor, pa nekaj spusta in še več klancev gor, pa potem še neklja gor. Tudi tistega "gor" je enkrat konec, pa sledi potem tisto dol. Na dol pa je tudi precej strmo, pa še teren je precej razgiban in neraven, tako da je kar težko teči. Sploh za nas ki ne znamo teči v dolino, je skoraj večja muka kakor v klanec. Vseeno smo ga zdelali, tako ali drugače. Mislim, da je bilo prvič, da na celotni tej progi nisem čisto nič hodil. Do sedaj sem vsaj tisti najstrmejši del prehodil, če ne že tudi poprej. Tokrat pa brez; bravo jaz! Tudi vreme nam je kar šlo nekako na roke. Tistih ogromnih padavin ni bilo, pa tudi nekakšne velike vročine ne, se pravi ravnopravšnje za tek.
Rezultatov od prejšnjih tekov ne morem primirjati, vendar bi rekel da sem kar dobro odtekel. Na koncu je bilo to 15. mesto z časom 48:58 in za zmagovalcem zaostal za dobrih sedem minut in pol. V kategoriji sem prehitel vso konkurenco, pa čeprav le za dlako.
Tudi Edvard se je dobro držal. V cilju je bil 43. z časom 58:22, pa nehvaležno 4. mesto v skupini. Skupno nas je nastopilo okoli 100.
Do uradnih rezultatov in podelitve, ni trajalo dolgo, ravno da smo se nekoliko podprli in pokramljali z sotekači z katerimi se nismo videli že "sto let. Mimogrede smo pospremili še zlatoporočenca v cerkev, ki so se ravno peljali mimo nas, nato pa se podala proti domu. Lepo je teči v teh koncih in ob priliki se zopet vidimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar