Večina tekaških prireditev je umeščena v prostor nekje med vaško, oziroma mestno dogajanje nečesa. Največkrat so to občinski, oziroma krajevni prazniki, katerim sledi še razno drugo dogajanje, pa zraven še tek. Ena izmed takih prireditev je vsekakor Vinska vigred v Beli krajini, oziroma v Metliki.
Tretji dan tridnevnega dogajanja je v dopoldanskem času na vrsti Urbanov tek. Prijetna prireditev na kateri sem jaz začel tekaško pot davnega leta 2008 in zato mi je nekako še posebej zanimiv, čeprav je bil takrat nekoliko krajši.
Na tokratnem teku se nas je zbralo nekaj več kakor 100 tekačev in tekačic, organizator pa se je potrudil kakor vsako leto. Tudi vreme je šlo vsem na roko in tako je bil dan kot mora bit. Maticki smo letos nekako v okrnjeni postavi, vendar se nas je uspelo zbrati na startu pet. Kot vsako leto tudi tokrat skupinsko ogrevanje pred skupinskim startom.
Ko smo se dodobra ogreli, smo zavzeli startni položaj in čakali na start. Tokrat sem bil prvič, ko je bilo treba ponavljati. Namreč starter je nekako čudno odšteval. Pričel je z pet in potem enakomerno odšteval na 4,3,2, nato pa je kar nekaj čakal. In ker je tako čakal, smo mu tekači pobegnili. Morali smo nazaj za črto, v drugem poizkusu pa nam je uspelo.
Sledilo je dobre pol urice prijetnega teka, preko vinske gorice in nazaj v center Metlike. Trudil sem se ohraniti položaj, pa mi nekako ni in ni uspelo. Najprej sem izgubljal v klancih, pa sem potihoma upal, da mi bo morda to na roko v zadnjem delu, ko je spust. Ko smo pritekli v zadnji del, pa sem uvidel, da tudi spusti niso zame, kar vem že od vsega začetka mojih tekov. Očitno je tekač ki mi je bil "zajec", le držal nekakšno distanco, nato pa v zadnjem delu pospešil da se je kar kadilo. Kljub vsemu sem bil zelooooo zadovoljen v cilju, kakor tudi večina Matickov.
4. Stanislav Kralj 36:27 1. v F
5. Gregor Bučar 36:35 4. v B
11. Srečko Šimec 38:41 1. v E
28. Silvo Mikolič 41:29 1. v G
43. Andej Lukšič 42:58 8. v E
Najhitrejša na progi sta bila Jaka Dragoš in Alenka Radej.
Seveda smo tudi tokrat prejeli vsi tekači majico in pa malico, katero je tukaj treba kar hitro pojesti. Namreč oder je v polno zaseden in takoj za nami ga zavzamejo harmonikarji, mi pa jih poslušamo iz klopi najbližjega šanka. Prijetno tako in drugače.
In prijetno je bilo tudi pogledati v darilne vrečke prejemnikov medalj, saj so bile kar precej založene z dobrimi, praktičnimi stvarmi. Ja ampak to ni bilo za vse. To so dobili le tapridni, pa tisti z ogromno sreče in srečo bomo iskali še naprej, kakor tudi vlagali nekaj truda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar