Sobota popoldan je nekako rezervirana za Prekmurje in tudi tokrat je bilo tako. Doljak je bil šofer, pridružila sva se mu pa še Stane in Sebastjan in odpeljali smo se v kar odaljene Rogašovce. Topel sončkast dan nas je spremljal na drugi konec naše deželice in jasno je bilo, da bo vroče in težavno za tek.
Kakorkoli že, prispeli smo na mesto dogajanja in čaka nas le še tek. Vsak po svoje smo se dobro ogreli, eni na sončku drugi v senci, pač vsak po svoje. Sem bil vsaj na ogrevanju z najhitrejšimi, če mi že na teku uidejo naprej.
Dokler smo se mi ogrevali, so že pridno svoje odtekli najmlajši in z nekaj zamude smo se na startu zbrali še mi. 29 tekačev in tekačic je stalo na startni črti ob igriščih in čakalo na strel. Pred name sta bila dva kroga, kakor je že praksa v the koncih.
Začeli smo po ravnini in ob robu gozda, tako da je bila še senca, ki nam je nekoliko ublažila vročino. Po kilometru in pol, pa smo pritekli na planjavo in obrnili v klanec, ki se je vlekel nekaj čez drugi kilometer. Kar precejšnja strmina in sreča da ni še kaj daljša. Sledilo je še kilometer spusta in naprej v drugi krog.
Nekako smo se že v prvem krogu razvrstili, tako kakor smo prihajali v cij, (vsaj od prvih pa do mene, za ostale ne morem povedati) razen enega tekača, ki je v klanec omagal. V prvem krogu je tekel z najhitrejšima, pa je bil zanj verjetno prevelik zalogaj in je moral odnehati in priznati premoč klancu.
In pritekli smo v cilj, čeprav nekoliko dehidrirani in razgreti. Puš se je boril z kolegom za prvo mesto, pa mu je na koncu za las ušel, jaz sem lovil enega, pa mi je drugi ušel, Edi pa je v drugem krogu nekaj pridobil in na koncu je bil takšen razpored.
2. Puš Sebastjan, 2. v C
4. Kralj Stanislav 1. v D
14. Doljak Edvard, 2. v F
Na koncu so podelili še pokalčke za najboljše tri v absolutni kategoriji
Postregli so nam tudi z okusno malice, ter osvežilno pijačo. Nekateri smo dobili tudi pivo za osvežitev. Osvežitev pa je bila tudio že v zraku, saj je sonček že potonil v spanje in vožnja proti domu je bila bolj prijetna. Ko bi bila vsaj še nekoliko krajša, bi bilo še lepše. Ampak če takole sediš na sopotnikovem sedežu, je tudi uredu, ko lahko nekoliko zadremlješ. Bomo še šli v Pomurje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar