Skoraj bi lahko rekli, da je danes bil čisto navaden petek, pa vendarle ni temu tako. Ni bil kakšen 13., ali kaj podobnega, je pa prijetno minilo popoldne. Dopoldan je minil v službi, popoldne pa smo se trije Maticki odpravili na tek.
V popoldanskem času (mogoče že večernem, saj je bila ura 20:00) je v Radečah potekal Splavarjev tek in tja smo se napotili Stane, Boštjan in Barbara. No, pa nismo bili samo mi, tam se nas je zbralo kar precej čez 100, vendar Maticki smo bili trije in toliko trenutno tudi šteje klub članov.
V še vedno vročem popoldnevu je Boštjan krmilil svojega jeklenega konjička proti Radečam. Ugibala sva, kje naj jo uberemo in katera pot je krajša, a vseeno smo odbrzeli kar po avtocesti do Krškega in naprej do Radeč. Med potjo smo si ogledovali lepe slovenske kraje, ugibali kje je kaj in načrtovali taktiko teka. Barbi pa je zraven še pridno uporabljala fotoaparat.
Spoznavamo Slovenijo ... tako je nadela naslov naslednjim slikcam.
In smo prispeli! Odšli smo do mesta prijave, se prijavili, dobili štartne številke in darilo ter blok za malico (darilo je bila kapa in svinčnik). In nazaj do avta, na hitro v barve kluba in na ogrevanje. Ker je tek speljan v krogih, krog je dolg 2.5 km in se teče 3 kroge, smo za ogrevanje izbrali kar samo progo. Nismo sicer tekli celo progo (smo jo malce pristrigli na vogalih), smo pa pretekli blizu dveh kilometrov.
In smo se postavili za startno črto, na mesto kot je narekovala taktika. Startali smo točno ob 20:00, ko je sonček že potonil za bližnje hribčke. Vsaj tiste peklenske vročine ni bilo, čeprav je bilo vseeno vroče, saj je tek čisto ravninski (+ - 3 m ) in v celoti po asfaltirani cesti. Je bilo kar luštno tečt, saj je bilo ob progi vse polno navijačev, ki so nas glasno spodbujali. Tek namreč sovpada s tednom splavarjenja v Radečah, zato so ulice vse polne gostov od vsepovsod.
Kmalu smo pridrveli skozi cilj, vendar je bilo potrebno še dvakrat zaokrožiti. Samo kozarec vode in hajde naprej. Noge so bile vse težje, a vseeno smo s 7,5 kilometrsko progo vsi trije opravili v zadovoljivem času. Najhitrejši so bili tokrat res hitri in padel je rekord proge, ki ga je do sedaj nosil Primož Kobe, sedaj pa se z njim ponaša Kozan Boštjan. Kmalu za njim sem prisopihal tudi jaz s časom 28:04, malce za mano tudi Boštjan in še malce pozneje Barbara.
Po požirku vode in malemu počitku smo zamenjali premočena oblačila in se pričeli pomikati proti mestu dogajanja. Na trgu, kjer smo pričeli tek, se je namreč odvijalo žrebanje nagrad in sreča je tokrat ujela Barbaro, ki je dobila kuhinjsko krpo in nekaj kozmetike.
Med tem so objavili tudi že rezultate in z zanimanjem smo se zapodili do njih. Pokazali so, da sem zasedel 5. mesto v svoji skupini, Boštjan v svoji 4., in Barbi 3. Jupiiiii, prvi tek in prva medalja. Barbi, bravo. Odpravili smo se do šotora, kjer so goste veselo zabavale Navihanke s svojo glasbo. Vnovčili smo bone za malico, Boštjan je dal za rundo in kmalu je sledila podelitev medalj in pokalov najboljšim in med njimi je bila tudi predstavnica kluba Matick.
... in pobiramo medalje. :)
Podelitev je trajala že kar pozno v noč, ker pa je bilo še daleč do doma, pa zjutraj služba, smo se veseli kar lepo odpravili proti domu. Pa tako rad bi ostal še malce v družbi luškanih Navihank. Pa drugič!
Ni komentarjev:
Objavite komentar