10. tek po Lončariji (Dolenja vas pri Ribnici)

Sobota, 2. 7. 2011, ura: malce čez 4 popoldne, kraj: Straža, zadeva: priprave na tek. :) Tako nekako se začenja zgodba teka po Lončariji. Konča pa se kakih 8 ali 9 ur kasneje ...
V Straži se je na "pripravah" srečala že poznana druščina: Stane, Matej, Mojca, Barbara, Sebastjan, Matej in tokrat za spremembo še Miran. Popili smo pijačko in se odpeljali mimo Kočevja do Dolenje vasi pri Ribnici. Parkirali smo pri cerkvi in se spustili v dolino, da smo se prijavili, nato pa šli nazaj v hrib, da smo se spremenili v "taoranžne". Za arhiv smo dokumentirali ekipo

(nekaj članov pride in teče po svoje, zato jih ni na uvodnih fotkah), pri čemer nam je pomagal Miran, ki (še?) ni tekač, ampak ga nazivamo kot asistenta, tajnika, pomočnika, za nekatere je tudi blagajnik, menedžer ... skratka, vsestransko uporaben. Na sliki celo kot natakar. :)

Sledilo je ogrevanje in priprava na start. V Dolenji vasi sedaj že kar tradicionalno srečujem Alenko, s katero sva se spoznali v času študentskih dni, zdaj pa tečeva vsaka na svojem področju (Dolenjska in Notranjska) in ta tek je postal kar tradicionalno stičišče najinih tekaških poti. :) Upam, da bo tudi v prihodnje tako. :)

Aja, saj res ... start se je bližal ... slovenska himna (ajoj, zmota naroda, sledil je aplavz, čeprav se himni ne ploska ...), 5, 4, 3, 2, 1 in že so zapiskale premnoge ure ... 185 parov nog se je pognalo na pot.

Začeli smo na Lončarski ulici, tekli proti Prigorici, a zavili levo, po makedamu mimo kamnoloma, mimo gasilcev na ovinku, ki so skrbeli za osvežitev, spodbudo in glasbo ... nato v Prigorico, mimo pokopališča in ponovne osvežitve, nazaj na Lončarsko ulico, pa v Rakitnico in nazaj v Dolenjo vas. Če se pot sliši dolga 9,4 km, potem dobro slišite. :)

Cilj smo prečkali vsi skoraj vsi prijavljeni Maticki - tokrat nas je bilo 8 prijavljenih, proge pa ni pretekel Matej Vidic, ki je odstopil zaradi bolečih težav. No, preden objavim rezultate članov, naj povem, da nas je bilo prijavljenih 8, progo je preteklo 7 članov, klub Matick pa si lahko v evidenco zapiše 7 medalj. Hmm ... zanimivo. Še bolj zanimivo je, če dodam, da ženski nisva osvojili nobene medalje ... pa razumite to, če morete. :)

Od besed k številkam ...
Najprej je zapisana absolutna uvrstitev, nato tekač(ica), čas in mesto ter kategorija.

4. Sebastjan Puš, 31.38, 2. C
12. Matej Mikolič, 32.59, 2. B
16. Stane Kralj, 33.50, 3. E
40. Marko Bučar, 37.24, 8. B
132. Mirko Šuštar, 45.26, 15. H
148. Barbara Vidic, 48.11, 7. B
160. Mojca Vidic, 52.11, 4. D

Preden začnem tipkat slavospev tistim, ki so osvojili medalje, moram pohvalit člana kluba, ki je v primerjavi z lanskim letom najbolj izboljšal rezultat na tej progi. Haha, kako bo zdaj tole egoistično ... tokrat je čas najbolj izboljšala tekačica Barbara, ki je bila za 4 min 59s hitrejša kot lani. Bravo zame! :)

Pohvale pa grejo tudi Vidi, ki vestno opravlja dolžnosti klubske navijačice in se obarva v oranžno (leva na sliki), čeprav ne teče. :)

OK, zdaj pa še k žlahtnim uspehom ... iz zgoraj zapisanega je razvidno, da so prvi trije na seznamu dobili dve srebrni in eno bronasto medaljo. Bravo, fantje.

Zdaj vas pa gotovo zanima, kje se skrivajo še 4 medalje ... hja, te so pa vidne na spodnji sliki.

Če bi citirala komentatorja podelitve bi rekla, da so 4 klubske medalje na zmagovalnem odru v druščini Matickov, Portovalda in Jebi vetrčkov. :) Tako so se namreč poimenovale zmagovalne trojice. V Lončariji imajo namreč tudi ekipno tekmo in tako so bili Sebastjan, Matej in Stane zlati trojček, Marko pa je bil del bronastega trojčka. Čestitke še enkrat!

Tokrat sledijo pohvale organizatorjem vključno z malico, saj je bil golaž užiten, še več, slasten! Pohvale pa tudi za okrepčevalnice na progi (ki jih je bilo kar preveč), osvežitve in tradicionalne lubenice.

No, na koncu se je podelitev tako razvlekla, da nas je že hladilo. Ni bilo lanske vročine, ampak pravo nasprotje. Zato smo se kar takoj po osvojenih medaljah odpravili v avtomobile in se odpeljali proti domov. Samo proti domu, ne pa še domov. Na poti je bila namreč Soteska, v kateri je bila veselica z Mladimi Dolenjci ... pa smo šli še na eno klubsko pijačko. :)

Sobota je minila v dobri družbi, športnem vzdušju in ob žlahtnih odličjih ter se hladno zaključila pri 14°C. Pa je bilo prav luštno. :)