Kar nekajkrat smo se ne tekaške tekme podali že v petek in tudi tokrat je bilo tako. Sicer dopoldne v delovnem vzdušju, na delovnem mestu, popoldan pa v avto in na obisk sosedov. Trije člani smo se podali v 180 km odaljeni Villach (Beljak) v sosednjo Avstrijo.
Na poti je bilo malce gužve, vendar smo jo pravi čas opazili in obšli, ter dokaj zgodaj prispeli na mesto dogajanja. Malce težav pri sporazumevanju, a če je volja se vse reši in že smo bili na startni listi. Razmišljali smo ali takoj poskačemo v tekaške drese, ali se najprej malce sprehodimo po mestu. Odločitev je padla in že smo v dresih tekali na okrog.
Kot že naslov pove, je to mestni tek, ta pa je speljan v treh krogih. Vse skupaj je precej kratko, (5820 m) je pa zato bolj hitro. (ampak hitro samo za prave tekače, ne pa za nas rekreativce) In ker je krog kratek, (1830 m )smo se odločili, da si za ogrevanje ogledamo celotno progo. In smo šli! Pa naredimo krog in ugotovimo, da smo na enem delu zgrešili, zato smo še enkrat zakrožili in našli pravo pot.(tokrat nismo naredili celoten obrat) Ugotovili smo, da bi lahko imeli s sabo fotoaparat in ujeli v objektiv kaj zanimivega. Samo po toči zvoniti je prepozno in lahko si samo mislimo, kaj vse bi lahko poslikali. Ker smo imeli še malo časa, smo vseeno skočili po aparat. In se je splačalo! Pri iskanju aparata, sem opazil startno številko od Edija, ki jo je pozabil v avtu. ( saj jo ni prvič )
Dokler si jo je pripel, sem jaz malce "lovil" v objektiv.
Potem pa veselo na delo. kmalu sva srečala tekača v poznanih barvah, ki se je pridno ogreval.
Mimogrede smo obiskali tamkajšnjo šolo, ampak ne zato da bi se naučili nemščino, pač pa smo tam opravili potrebo. V šoli smo namreč imeli na razpolago tuše in stranišča.
Pot smo nadaljevali proti cilju in prispeli tja v obratni smeri kakor je organiziran tek.
Vmes je nastalo še nekaj slikc, katere pa ne bojo vse objavljene, saj bi zavzele preveč prostora.
Ko smo obšli ciljno ravnino, so ravno zaključevali tisti na krajši progi in nekaj se jih je tudi "ujelo".
In ker se je bližal čas starta, smo odnesli fotoaparate v avto in se podali počasi na startno črto.
Kar malce zanimivo, saj je start 330 m pred ciljem, tako da se odteče tri polne kroge in še malo.
Začne se pred mostom čez reko Dravo, tečeš na drugo stran, nekaj deset metrov v dolino, nato pa se obrne navkreber proti cilju. Cilj je postavljen na sredini klanca, ki je iz kroga v krog strmejši. Na vrhu klanca je zavoj pa malce ravnine in spet v zavoj. Spet je malce doline, pa nekoliko klanca potem pa ob glavni cesti proti Dravi. Tu je zopet dolina in ko stečeš preko mosta zopet zavoj, nato pa po bregu reke nazaj do mosta kjer se je tek pričel in naprej do cilja. Potem pa je treba narediti še dva kroga, da pritečeš končno do cilja. Pri vsem tem prečkaš reko Dravo sedemkrat.
Ker je tek kratek, so tudi razlike med tekači majhne in kaj kmalu smo bili vsi v cilju. Po okrepčilu smo se podali mimo prireditvenega prostora proti avtomobilu, da zamenjamo oblačila.
Ne vem kje smo se toliko obirali, vendar ob vrnitvi je bilo že polovica podelitve mimo, rezultate pa so se tudi že vsi (razen nas seveda ) ogledali.
Pa naj podam nekaj številk od treh "Matickovih"!
Prvi podatek za imenom je mesto absolutno, nato mesto v skupini, sledi čas na 330 m (to je tisti del od starta do cilja), sledi čas celotnega prvega kroga, pa drugega, pa tretjega, za njim pa celoten čas teka.Dodam naj še hitrost v km/h in pa min/km.
Matej Mikolič
24
5
01:02
06:16
06:38
06:38
0:20:36
16.95
3:32
Stanislav Kralj
36
6
01:03
06:29
07:00
06:43
0:21:16
16.42
3:39
Edvard Doljak
131
3
01:15
07:44
08:10
08:07
0:25:18
13.8
4:21
Bravo Edi! V hudi konkurenci se je le njemu uspelo izboriti lep pokalček, katerega podelitev smo ujeli za rep.
Počakali smo še žrebanje praktičnih nagrad, kjer pa ni bilo sreče. Tisti ki pa je bil največji srečnež, pa se je domov odpeljal z krasnim gorskim biciklom. No mi smo jo domov ubrali kar z avtom. Kateri norec bi se odpeljal 180 km z biciklom, pa še ob 22. uri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar