Tek po ulicah Trebnjega

Trebnje 15. 06.2013

Pa smo dočakali tudi toplejše dni. Pa kaj toplejše, saj je že kar pasja vročina, kar pa nam spet ni po godu. Po godu nam ni predvsem pri delu in  ko je treba nadeti tekaške copate ter po sončnih brežinah v polni tek.  Za poležavanje v hladni senci, ali pa na obali sinjega morja, je pa pravi čas.

Toda mi ne poležavamo in se tudi ne pritožujemo preveč čez vročino. Tako smo se podali v Trebnje, kjer je bil tudi tek v sklopu praznovanja in zabav imenovanih Trebanjski koš. Brez Matickov seveda ne gre in tudi tokrat nas je prišlo kar nekaj.

Iz naših koncev sta bile Barbara in Mojca, ki so odbrzele s svojim prevozom, saj se jim je mudilo domov. Silvo je našel čas in verjetno mimogrede ustavil za urico ali dve. Jaz sem pobral g. Doljaka, da se nisem sam peljal, Šuštar je pobral vso žlahto,vključno z najmlajšo našo tekačico Zano, saj je najbližji in smo imeli še navijače, iz drugega konca pa je prišibal Andrej, ter Vesna iz ribniškega konca.  Kar lepa številka bi lahko rekli na prvem teku v Trebnjem. Sicer ne vem zakaj so ga poimenovali prvi, saj smo že nekajkrat tekli tukaj. Mogoče je to zaradi spremembe proge in bo tak kot je bil tokrat ostal tudi za naprej.

Tako smo se zbrali kar v samem centru mesta, saj je mestno jedro zaprto za promet, da bi pa prireditev bila čim boljša, so se trudili skoraj vsi člani tekaškega društva DTP.  Lepo je bilo videti tudi nekaj tekačev, ki jih ne videvamo v zadnjem času na tekih, na to prireditev pa so prišli, bodisi kot tekači ali kot pomagači. MI smo prišli tja kot tekači in kaj kmalu smo stali v množici na startni črti. In smo se podali na novo pot.

Ja so kar na »ostro« zastavili progo.  Takoj v začetku precejšen klanec, katerih pa se pozneje najde še kar nekaj, pa nekaj precejšnjih spustov, vključili so dva mosta preko nekdanje avtoceste in kar nekaj okoliških vasi. Tudi sam teren je kar precej raznolik. Najde se domala vse, od asfalta, makadama, gozdnih poti, travnikov in še kaj bi se našlo. Seveda je ob progi tudi precej navijačev, dovolj okrepčevalnic na poti, ter lepo označena proga. Če vse skupaj seštejemo, dodamo nekaj sto tekaških navdušencev, dobimo lepo tekaško prireditev.  Sicer se ni končala lepo za nekatere, sploh za tiste ki so preveč hoteli doseči in je organizem popustil pod velikim naporom, v vročem in soparnem dnevu. Je bilo treba kar paziti in poslušati telo, saj je proga precej zahtevna, v obremenitev pa je bilo tudi vreme.

Ampak ko si v cilju, pozabiš na vse muke in težave in ugotoviš, da je bil to en lep tek. Med tem lepim tekom, pa se je izvajal še en lep tek in sicer otroški, na katerem smo tudi imeli predstavnico. Zana je seveda štartala na zmago, vendar ji je malce zmanjkalo in je pristala majčkeno pod vrhom.

Po lepem teku, pa prileže tudi lepo okrepčilo, za katerega del je bilo tudi poskrbljeno, za drugi del pa smo poskrbeli sami, medtem ko smo spremljali podelitev. In kako smo se odrezali?

Kralj Stanislav  35:15  6./ 1.

Mikolič Silvo  39:54   26./ 6.

Šuštar Mirko   49:40    64. /  11

Lukšič Andrej   49:55   65. /  9.

Barbara Vidic   51:04    10.  / 3.

Oražem Vesna  52:08   13. / 5.

Mojca Vidic      58:22   28. /  7.

Počakali smo tudi žrebanje nagrad, kjer smo tokrat imeli kar srečo in domala bili izžrebani skoraj vsi. Tokrat je bila sreča na naši strani. In če ravno govorimo o sreči, smo jo potem ko smo odbrzeli proti domu, zaželeli kar nekaj. Ustavili smo se pri Šuštarjevih, kjer je bilo pravo praznovanje, saj je gazdarica Vida praznovala rojstni dan in god. Želja je bilo izrečenih kar precej in tudi po tej strani želimo, da bi se uresničile prav vse.