Jernejevo 2013

Atletski miting Šentjernej  21/08/2013

V sedo popoldan pa me je pot zanesla v petelinjo deželo.  Kot vsako leto, so tudi letos tam praznovali občinski praznik, ki ga imenujejo "Jernejevo". Sicer letos sam praznik ni bil tako bogat kot prejšnja leta, je pa še vedno bil odlično pripravljen in izpeljan miting za atlete vseh starosti.

Ko sem tako čakal na še zadno disciplino, oziroma razdaljo teka v kateri sem bil prijavljen tudi jaz, sem premišljeval zakaj se takšne prireditve ne udeleži večje število  športnikov. Odlično pripravijo in izpeljejo vse skupaj, a ves trud le za peščico tekmovalcev. Ne vem zakaj razmišljajo nekateri, da je to prireditev le za vrhunske atlete in potem čepijo doma, zamujajo pa vrhunsko prireditev.
Na izbiro je bilo več disciplin. Skok v daljino in višino, pa suvanje krogle in met vortexa, ter kar nekaj razdalj teka. Tokrat se je prireditve udeležilo preko 250 atletov, od pionirjev pa do veteranov, iz različnih klubov Slovenije in Hrvaške. Md udeleženci so bili tudi "Maticki", tako stalni kot tisti občasni.
Najprej so se pomerili tisti občasni, ki so bili tudi tokrat prijavljeni pod AK Krka.  Teklo se je na razdalji 1500 m, zmagovalec pa je bil občasni matick Matjaž Pregrad.

Tudi drugi občasni Matick je dobro tekel. Sebastjan Puš, ki je zasedel 2. mesto v svoji skupini.

Nato pa je prišla na vrsto najdaljša razdalja in sicer 3000 m, v kateri sva bila dva Maticka. Pravzaprav smo bili prijavljeni trije. Menič Franci, Kralj Stanislav in občasni Doljak Edvard.

Desetkrat je bilo treba zaokrožiti, da se je nabralo dovolj metrov. Še sreča, da so tokrat bile znosne temperature in se je dalo lepo teči. Tokrat sem prvič obu šprinterce za tekmo in izkazale so se za dobre. Izmučen in zadovoljen sem pritekel v cilj, saj sem svoj čas na tej progi izboljšal za cca 10 sek, pred mano pa je bil le Menič Franci, za slabo minutko.

Tudi Doljak je dobro opravil z progo, saj je bil tudi on kmalu v cilju. (Uradnih rezultatov ne najdem, ker smo bili dodani naknado) Povabljen je bil seveda tudi na stopničke v svoji kategoriji.
Sledil je le še kratek klepet ob pijači, drugo leto pa se zopet vidimo, ko bojo padali rekordi.

18. int. Halbmarathon

Stinatz  10.08.2013



Pa smo dočakali ohladitev, vendar nam spet ni nič prav. Je že preveč dežja in pogrešamo sončne dni. Ja, le gdaj nam bo po godu?
Ampak tisto soboto je bilo še sončka, ko se je trojica tekačev podala na pot, proti Avstriji. Ja po dolgem času zopet trije. Vlado Starešinič je pozdravil koleno in zopet je v teku. Seveda ni še v pravi formi, kot je bil, a bo že nadoknadil zamujeno. 
Kot po navadi smo se dobili pri Doljaku, se naložili v en avto in že smo se peljali proti Stinatz-u.  Moram reči, da me te dolge vožnje počasi kar malce morijo, čeprav je vsaka po svoje zanimiva, kjer vsakič spoznaškaj novega. Vseeno je vse skupaj malce predolgo, za tistih nekaj minut teka. 

Ampak če smo se odločili, bomo tudi zvozili še teh nekaj tekov. Še sreča, da Doljak in Vlado poznata vse poti, ki vodijo na teke in nam je s tem prihranjeno iskanje. Tudi kje se parkira imata že naštudirano in že smo stali tik ob zapori ceste, naprej pa samo še s tekom. 
Kot vselej je po prijavi sledilo ogrevanje, seveda po koščku proge. To je bilo kar prijetno, saj je bil občutek, kakor bi bili pri naših južnih sosedih. Iz kar nekaj zvočnikov, je donela Hrvaška glazba in tudi z domačini se da pogovarjati kar po hrvaško, saj imajo stanovalci nekako korenine od dol. 
Potem pa smo se pričeli zbirati pred startnim balonom.

 Kar precej tekačev, kateri pa smo bili iz treh skupin. Prva je zaključila v prvem krogu, drugi smo zaključili v drugem in tretji v petem krogu, krog pa je meril 4200 m. Pred pričetkom je bil še nagovor župana in blagoslov župnika, nato pa je bil čas za odhod.  Ovinkarili smo po ulicah mesta, kjer je za vsakim vogalom bila muzika, bodisi v živo ali iz zvočnikov. 

Pa tudi navijačev je bilo kar veliko in vsi so glasno navijali in spodbujali ne glede na to, kateri tekač je priletel mimo.Kar nekaj ovinkov je bilo treba speljati, predno smo prišli prvič v cilj, potem pa še v drugi krog.  Je bilo kar težko in čeprav ni bilo nekih klancev, se je že tisto malo strmine kar poznalo. Nekaj prehitevanj, lovljenja in že smo bili v cilju, kjer so nas pričakali z okrepčilom. 

Kmalu smo bili v cilju vsi trije in jo mahnili proti avtu, kjer smo se preoblekli in navijali tistim, ki so se odločili za pet krogov in s tem razdaljo 21 km.  Ker je bila pozna ura, so malce tekli že po temi in poleg javne rasvetljave, so nekaj ulic imeli osvetljenih kar z baklami. Ko smo mi tekli zadnji krog, so jih ravno postavljali in ni se mi dalo oditi na drugi konec za kako fotko po teku. Smo pa se ustavili pri navijaški skupini, malce pokramljali, popili z njimi pivo in nato odšli naprej.

Rezultatov za 8 km še ni bilo, zato smo si še malce ogledali in premlevali kaj in kako. Ker je tu glavni tek 21 km, so pri razdalji 8 km naredili samo dve moški in dve ženski kategoriji. Mejo med njima so dali na 35 let in tako je bila skupina do 35 in druga nad 35. Potem pa so prišli rezultati.

Kralj Stanislav  8. mesto, čas 32:33 in 4. v skupini
Doljak Edvard 27. mesto, čas  38:06
Starešinič vlado  45. mesto, čas 41:23

Ja kaj hočemo, četrto mesto je tudi nekaj, samo tretje sem zamudil za samo 5 sek. Ko bi vedel da bo tako, pa bi zbral še tistih nekaj moči za tistih nekaj sekund. Ampak sedaj je kar je in ne da se več pomagati. Pa bi bil hitrejši. 
Ker so predvideli podelitev šele čez kako uro ali še pozneje, seveda nismo čakali, saj nas je čakala še dolga vožnja do doma. 

23. tek po Dovžanovi soteski

Jelendol  18.08.2013

Ko je v Dolenjskem pokalu počitniški odmor, na Gorenjskem tekači ne počivajo. In ker jih je nekaj zagotovo še na dopustih, sva se dva tekača z Dolenjske odločila, da dodava številčnost k udeležbi in sva se odpeljala proti Tržiču.

Jutro v Dovžanovi soteski je precej sivo, dokler sonce ne pokuka skozi visoke hribe. Zato sva se odločila, da se bova turiste igrala po teku in sva se odpravila na prireditveni prostor. Po prijavi sva se odpravila na krajši pregled 1. km proge, na katerem sem ugotovila, da je voda ledeno mrzla, pa tudi sam zrak ni bil pretirano vroč. Take sprejemljive temperature za tek - okoli 15 °C. :)

Preoblačenje in navijanje na otroških tekih, potem smo se pa počasi odpravili proti startu. Še znak za začetek in smo šli. Proga je dolga 8 km in poteka 4 km v eno stran, potem je obrat in se vračamo nazaj. :) Prve 4 km tečeš v hrib. No, ne v hrib, rahlo se vzpenjaš in to dejansko ugotoviš šele na obratu, ker se navzdol spuščaš v dolinco.

Proga je res fajn, primerna za vroče dni, ker je ves čas ob vodi in delno v senci. Pa še res ni hribovita. Res! :) Zato bom naslednje leto spet interesentka za tek po tistih koncih. Pa če čisto odkrito priznam, ne ravno zaradi proge in čudovite okolice, ampak tudi zaradi odlične malice. Kako dobra ideja ... palačinke, sveže pečene. Njama. :)

Po palačinkanju smo dočakali razglasitev rezultatov, ki je bila skoraj komična, no bolj tragična. Tam nekje vmes. Voditelj nima smisla za besede niti za mikrofon, da ne govorim o zmešnjavi z medaljami ... ah, škoda besed, raje razmišljajmo o palačinkah.

Aja, pa še hvalisanje klubskih članov ...

Stane Kralj - 3. v D

Barbara Vidic - 2. v A

Za konec pa še malo utrinkov slovenskih lepot ... Dovžanova soteska, obsijana s soncem ... čudovita, priporočam za ogled. :)

Kup oluje Zadar 2013

Pa pejd s takim na morje ... večkrat v šali rečemo za koga, ki dela traparije. :)

Evo, jaz lahko zares rečem: "Pa pejd s takim na morje ...", ker sem šla letos z direktorjem na morje. Jao. Še na dopustu ne da miru. V bistvu še dopust ni pravi dopust, ampak je bil zaznamovan s tekom. No, saj ne morem reč, da je to slabo, ker smo se imeli prav fajn. :)

Najprej smo 3 dni uživali pravi dopust (kamp, morje, harmonika in vse, kar to potegne zraven), potem pa smo se v soboto, 3. 8., odpravili v šumo. Na kros u šumi, dolg 5 km. To je bil eden izmed dveh tekov, ki šteje za Kup Oluje Zadar 2013.

Že doma sem se odločila, da bo en tek na dopustu zame dovolj in izbrala sem nedeljskega, direktor pa oba. Tako sem šla v soboto u šumo samo kot spremljevalka.

In potem se je zgodilo ... pridemo na start in srečamo skoraj same Slovence. Radeče, Sevnica, ni da ni. :) Očitno pravi tekači sploh nimajo dopusta. :) Ker sem imela vso opremo v avtu, so me nekako prepričali, da sme se 20 min pred startom iz spremljevalke spremenila v trčačicu. :) Pa smo šli.

Senca, rahel vetrič, ravna proga in 35 stopinj ob 18h. Jao ... najhuje od vsega je bilo, da na progi ni bilo vode. Skoraj sem umrla, zato je bilo blagodejno, da je direktor naše spremljevalce v cilju poslal proti meni in sem skoraj kilometer pred ciljem dobila nekoliko osvežilne vode. Je šlo takoj lažje naprej. :) In sem preživela. :)

Skupaj s tremi spremljevalci smo se odpeljali do ŠRC Višnjić, kjer je bila večerja in zaključna prireditev. Konkretna večerja, treba priznat. Lubenice, pijača, piščanec, odojek, paradižnik, pa še lubenice. Njam. 20 kun za večerjo s pivom, ko je eno pivo 15 kun ... presenetljivo ugodno, treba priznat. :)

Po večerji je sledil zaključek s podelitvijo medalj, ki smo jih prejeli kar vsi. :) Delili so jih po kategorijah in ker je bila udeležba nizka, smo jih prejeli vsi.

Matickova rezultata:
4. Stane Kralj - 19.22, 3. v M40

5. Barbara Vidic - 26.40, 2. v Ž20

Naslednji dan je bil nedelja in zvečer je bil drugi tek. Razmišljala sem, ali bi tekla ali ne in se po klubskem načelu: "Če je glava zmešana, celo telo trpi." odločila, da grem. Tokrat s plastenko vode v roki. :) Pa smo šli spet v Zadar. Tokrat je bil start tam, kjer je bil tudi zaključek in mislili smo, da bomo z lahkoto našli ... no, pa nismo, ker je bila neka nogometna tekma in pol ulic zaprtih. Slabe pol ure pred startom smo vendarle prispeli na cilj, tokrat z okrepljeno ekipo Matickov. Dodali smo še tri člane. :)

Nekateri so ogrevanje vzeli resno v smislu pravih športnikov, nekateri smo se ogreli pa že na plaži v smislu dopustnikov. :)

Tekli pa smo vsi. In tako smo naredili dva kroga, potem pa šli v en daljši krog. Joj, tale daljši ... en huuuud grd hrib je bil. Res prehud za to vročino, zato sem ga prehodila in bila hvaležna, da sem s sabo nosila plastenko, čeprav mi je bila ves čas v napoto. :) Še zaključni krog in sem bila v cilju. Srečna, da je konec. :)

Prisopihali so tudi preostali in tokrat sem si privoščila tuš, ker si ga dan pred tem nisem, ampak sem čakala na skok v morje, ki je bil šele dve uri kasneje. :) Tuš je prijal, pa tudi lubenica in spet okusna in obilna večerja, tokrat za spremljevalce brezplačna. :) Ribice in miške smo jedli ter čakali razglasitev.

Najprej so podelili medalje za tek Pozdrav domovini, ki je bil dolg 6 km in tole so bili naši rezultati:

8. Stane Kralj - 23.29, 4. v M40

4. Barbara Vidic - 31.28, 2. v Ž20

5. Irena Gorenc - 32.21, 3. v Ž20

14. Peter Kulovec - 32.27, 3. v M20

16. Matrin Erlah - 40.11, 4. v M20

Preživeli smo vsi. Pa tudi medalje smo si pritekli. :) Bravo! :)

Sledaila je še podelitev v skupnem pokalu oziroma Kup oluje. Udeležba ni bila ravno izredno številčna, treba pa je priznat, da tudi vročina ni bila ravno idealna za tek sredi dopusta. :) V skupni razvrstitvi sva od naših klubskih tekačev sodelovala samo Stane in Barbara. Stane je osvojil 4. mesto, jaz pa 3. No, en klubski pokalček smo pa le osvojili. :)

Sledil je še sladoled (oziroma pivo) v Bibinjah, potem pa nočno plavanje v Sukošanu. Glede na to, da smo šli na dopust, smo se kar pridno tekaško odrezali. :)

Saj pravim ... pa pejd z Matickovim direktorjem na morje ... :D