Pa smo dočakali ohladitev, vendar nam spet ni nič prav. Je že preveč dežja in pogrešamo sončne dni. Ja, le gdaj nam bo po godu?
Ampak tisto soboto je bilo še sončka, ko se je trojica tekačev podala na pot, proti Avstriji. Ja po dolgem času zopet trije. Vlado Starešinič je pozdravil koleno in zopet je v teku. Seveda ni še v pravi formi, kot je bil, a bo že nadoknadil zamujeno.
Kot po navadi smo se dobili pri Doljaku, se naložili v en avto in že smo se peljali proti Stinatz-u. Moram reči, da me te dolge vožnje počasi kar malce morijo, čeprav je vsaka po svoje zanimiva, kjer vsakič spoznaškaj novega. Vseeno je vse skupaj malce predolgo, za tistih nekaj minut teka.
Ampak če smo se odločili, bomo tudi zvozili še teh nekaj tekov. Še sreča, da Doljak in Vlado poznata vse poti, ki vodijo na teke in nam je s tem prihranjeno iskanje. Tudi kje se parkira imata že naštudirano in že smo stali tik ob zapori ceste, naprej pa samo še s tekom.
Kot vselej je po prijavi sledilo ogrevanje, seveda po koščku proge. To je bilo kar prijetno, saj je bil občutek, kakor bi bili pri naših južnih sosedih. Iz kar nekaj zvočnikov, je donela Hrvaška glazba in tudi z domačini se da pogovarjati kar po hrvaško, saj imajo stanovalci nekako korenine od dol.
Potem pa smo se pričeli zbirati pred startnim balonom.
Kar precej tekačev, kateri pa smo bili iz treh skupin. Prva je zaključila v prvem krogu, drugi smo zaključili v drugem in tretji v petem krogu, krog pa je meril 4200 m. Pred pričetkom je bil še nagovor župana in blagoslov župnika, nato pa je bil čas za odhod. Ovinkarili smo po ulicah mesta, kjer je za vsakim vogalom bila muzika, bodisi v živo ali iz zvočnikov.
Pa tudi navijačev je bilo kar veliko in vsi so glasno navijali in spodbujali ne glede na to, kateri tekač je priletel mimo.Kar nekaj ovinkov je bilo treba speljati, predno smo prišli prvič v cilj, potem pa še v drugi krog. Je bilo kar težko in čeprav ni bilo nekih klancev, se je že tisto malo strmine kar poznalo. Nekaj prehitevanj, lovljenja in že smo bili v cilju, kjer so nas pričakali z okrepčilom.
Kmalu smo bili v cilju vsi trije in jo mahnili proti avtu, kjer smo se preoblekli in navijali tistim, ki so se odločili za pet krogov in s tem razdaljo 21 km. Ker je bila pozna ura, so malce tekli že po temi in poleg javne rasvetljave, so nekaj ulic imeli osvetljenih kar z baklami. Ko smo mi tekli zadnji krog, so jih ravno postavljali in ni se mi dalo oditi na drugi konec za kako fotko po teku. Smo pa se ustavili pri navijaški skupini, malce pokramljali, popili z njimi pivo in nato odšli naprej.
Rezultatov za 8 km še ni bilo, zato smo si še malce ogledali in premlevali kaj in kako. Ker je tu glavni tek 21 km, so pri razdalji 8 km naredili samo dve moški in dve ženski kategoriji. Mejo med njima so dali na 35 let in tako je bila skupina do 35 in druga nad 35. Potem pa so prišli rezultati.
Kralj Stanislav 8. mesto, čas 32:33 in 4. v skupini
Doljak Edvard 27. mesto, čas 38:06
Starešinič vlado 45. mesto, čas 41:23
Ja kaj hočemo, četrto mesto je tudi nekaj, samo tretje sem zamudil za samo 5 sek. Ko bi vedel da bo tako, pa bi zbral še tistih nekaj moči za tistih nekaj sekund. Ampak sedaj je kar je in ne da se več pomagati. Pa bi bil hitrejši.
Ker so predvideli podelitev šele čez kako uro ali še pozneje, seveda nismo čakali, saj nas je čakala še dolga vožnja do doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar