Evo, jaz lahko zares rečem: "Pa pejd s takim na morje ...", ker sem šla letos z direktorjem na morje. Jao. Še na dopustu ne da miru. V bistvu še dopust ni pravi dopust, ampak je bil zaznamovan s tekom. No, saj ne morem reč, da je to slabo, ker smo se imeli prav fajn. :)
Najprej smo 3 dni uživali pravi dopust (kamp, morje, harmonika in vse, kar to potegne zraven), potem pa smo se v soboto, 3. 8., odpravili v šumo. Na kros u šumi, dolg 5 km. To je bil eden izmed dveh tekov, ki šteje za Kup Oluje Zadar 2013.
Že doma sem se odločila, da bo en tek na dopustu zame dovolj in izbrala sem nedeljskega, direktor pa oba. Tako sem šla v soboto u šumo samo kot spremljevalka.
In potem se je zgodilo ... pridemo na start in srečamo skoraj same Slovence. Radeče, Sevnica, ni da ni. :) Očitno pravi tekači sploh nimajo dopusta. :) Ker sem imela vso opremo v avtu, so me nekako prepričali, da sme se 20 min pred startom iz spremljevalke spremenila v trčačicu. :) Pa smo šli.
Senca, rahel vetrič, ravna proga in 35 stopinj ob 18h. Jao ... najhuje od vsega je bilo, da na progi ni bilo vode. Skoraj sem umrla, zato je bilo blagodejno, da je direktor naše spremljevalce v cilju poslal proti meni in sem skoraj kilometer pred ciljem dobila nekoliko osvežilne vode. Je šlo takoj lažje naprej. :) In sem preživela. :)
Skupaj s tremi spremljevalci smo se odpeljali do ŠRC Višnjić, kjer je bila večerja in zaključna prireditev. Konkretna večerja, treba priznat. Lubenice, pijača, piščanec, odojek, paradižnik, pa še lubenice. Njam. 20 kun za večerjo s pivom, ko je eno pivo 15 kun ... presenetljivo ugodno, treba priznat. :)
Po večerji je sledil zaključek s podelitvijo medalj, ki smo jih prejeli kar vsi. :) Delili so jih po kategorijah in ker je bila udeležba nizka, smo jih prejeli vsi.
Matickova rezultata:
4. Stane Kralj - 19.22, 3. v M40
5. Barbara Vidic - 26.40, 2. v Ž20
Naslednji dan je bil nedelja in zvečer je bil drugi tek. Razmišljala sem, ali bi tekla ali ne in se po klubskem načelu: "Če je glava zmešana, celo telo trpi." odločila, da grem. Tokrat s plastenko vode v roki. :) Pa smo šli spet v Zadar. Tokrat je bil start tam, kjer je bil tudi zaključek in mislili smo, da bomo z lahkoto našli ... no, pa nismo, ker je bila neka nogometna tekma in pol ulic zaprtih. Slabe pol ure pred startom smo vendarle prispeli na cilj, tokrat z okrepljeno ekipo Matickov. Dodali smo še tri člane. :)
Nekateri so ogrevanje vzeli resno v smislu pravih športnikov, nekateri smo se ogreli pa že na plaži v smislu dopustnikov. :)
Tekli pa smo vsi. In tako smo naredili dva kroga, potem pa šli v en daljši krog. Joj, tale daljši ... en huuuud grd hrib je bil. Res prehud za to vročino, zato sem ga prehodila in bila hvaležna, da sem s sabo nosila plastenko, čeprav mi je bila ves čas v napoto. :) Še zaključni krog in sem bila v cilju. Srečna, da je konec. :)
Prisopihali so tudi preostali in tokrat sem si privoščila tuš, ker si ga dan pred tem nisem, ampak sem čakala na skok v morje, ki je bil šele dve uri kasneje. :) Tuš je prijal, pa tudi lubenica in spet okusna in obilna večerja, tokrat za spremljevalce brezplačna. :) Ribice in miške smo jedli ter čakali razglasitev.
Najprej so podelili medalje za tek Pozdrav domovini, ki je bil dolg 6 km in tole so bili naši rezultati:
8. Stane Kralj - 23.29, 4. v M40
4. Barbara Vidic - 31.28, 2. v Ž20
14. Peter Kulovec - 32.27, 3. v M20
Preživeli smo vsi. Pa tudi medalje smo si pritekli. :) Bravo! :)
Sledaila je še podelitev v skupnem pokalu oziroma Kup oluje. Udeležba ni bila ravno izredno številčna, treba pa je priznat, da tudi vročina ni bila ravno idealna za tek sredi dopusta. :) V skupni razvrstitvi sva od naših klubskih tekačev sodelovala samo Stane in Barbara. Stane je osvojil 4. mesto, jaz pa 3. No, en klubski pokalček smo pa le osvojili. :)
Sledil je še sladoled (oziroma pivo) v Bibinjah, potem pa nočno plavanje v Sukošanu. Glede na to, da smo šli na dopust, smo se kar pridno tekaško odrezali. :)
Saj pravim ... pa pejd z Matickovim direktorjem na morje ... :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar