Pa naj nadaljujem prejšnjo objavo.
Noč je minila mirno in hitro, le da so prehitro prišli tudi tisti, ki so pričeli z pripravljanjem za tekaško prireditev. Saj se niti še dan ni naredil, ko so že prihrumeli z nekim kamionom in pričeli z vse sorte hrupom. Se ni dalo niti poležavat, pa smo se zvlekli iz "postelj". Najprej malce en krog okoli, da vidimo sploh kje smo, nato pa malce zajtrka. Bili smo nekje na robu vasi, sredi polj in vinogradov. Malce smo se sprehodili po sami progi, ki je delček vodila tudi po ulicah mesta. Ta del smo si ogledali, da vidimo, kako je mesto urejeno. Pa je še kar, le nikjer ni bilo žive duše. Mogoče pa zato ker je nedelja, ali pa smo mogoče za kako minuto prezgodnji. Kakor koli že, počasi je bilo sprehoda dovolj in obrnili smo nazaj.
Noč je minila mirno in hitro, le da so prehitro prišli tudi tisti, ki so pričeli z pripravljanjem za tekaško prireditev. Saj se niti še dan ni naredil, ko so že prihrumeli z nekim kamionom in pričeli z vse sorte hrupom. Se ni dalo niti poležavat, pa smo se zvlekli iz "postelj". Najprej malce en krog okoli, da vidimo sploh kje smo, nato pa malce zajtrka. Bili smo nekje na robu vasi, sredi polj in vinogradov. Malce smo se sprehodili po sami progi, ki je delček vodila tudi po ulicah mesta. Ta del smo si ogledali, da vidimo, kako je mesto urejeno. Pa je še kar, le nikjer ni bilo žive duše. Mogoče pa zato ker je nedelja, ali pa smo mogoče za kako minuto prezgodnji. Kakor koli že, počasi je bilo sprehoda dovolj in obrnili smo nazaj.
Na prizorišču je bilo že bolj živahno, dalo pa se je tudi prijaviti na tek. Pa smo odšli. Jaz sem imel predprijavo že narejeno in sem dvignil le številko, medtem ko sta Doljak in Puš morala opraviti celotno prijavo.
Pa tudi to ni bilo hudo in kmalu smo se vsi trije ogrevali. Gneča je bila vse večja in večja in ta ogromna množica je stala kmalu sredi igrišča, pripravljena na pričetek.
Kmalu je odjeknil strel in že se je pričelo. Takoj iz igrišča smo pretekli čez mejo, kjer se je vse skupaj malce zaglavilo, saj smo se iz ogromne širine igrišča, morali zgužvati na makadamsko pot.
Je bilo kar gneče že spredaj. Kolikšna je morala biti šele zadaj. Pot nas je vodila med njivami, pašniki in vinogradi, rahlo razgibano po vseh mogočih podlagah.
Pravzaprav je bilo več vzpona kot spusta do nekje tretine kroga, ko smo se spuščali mimo zidanic, ki so vkopane v celoti v zemjo. Asfaltna cesta se je spustila naravnost v vas, do koder smo zjutraj odšli na sprehod. Od tu naprej je bilo torej poznano. Kak kilometer rahlo v dolino in nato zavoj nazaj na igrišče. Žal je bilo treba tudi tu še enkrat okoli.
Prve tekače sem že srečal kakih sto metrov pred zavojem na igrišče. Pravzaprav sem jih videl čez vrzel, kako jo mahajo med polji po drugi strani in med njimi je bil tudi Puš.
V zadnjem in prvem delu, se je prehitevalo veliko tekačev in kar malce gužve je bilo. To pa zato, ker je istočasno potekal tudi štafetni tek, kateri pa je imel manjši krog. Mi pa po istem še enkrat okoli. Seveda je bilo malce težje, časovno pa ne ravno drugače in v cilju sem se znašel z časom 37:08. V cilju je tačas že slavil Puš Sebastjan, ki je imel čas 33:47
in tudi Doljak je bil kmalu v cilju z časom 43:56.
Po kratkem predahu sva se z Pušem spustila na iztek. Naredila sva krog med vinogradi od koder je bil lep pogled na prizorišče, našla sva zrele češnje in nekaj zidanic vkopanih podobno kot tiste mimo katerih sva tekla. Ker je bilo časa dovolj, sva se napotila nazaj z fotoaparatom, da se to posname.
Medtem je bil tek že pod streho in večina si je že vračala porabljene kalorije. Tudi mi smo odšli na malico. Medtem je Doljak že vse pregledal in predlagal, da za malico doplačamo par € in dobimo vsak polovico piščanca z prilogo. Tako smo tudi storili in pivo je kaj rado steklo zraven po grlu.
Ne vem ali smo se tokrat obirali mi, ali je vse skupaj bilo malce hitreje. Rezultati so bili že davno izobešeni in tudi podelitev se je že pričela. Na hitro smo pogledali, kaj sva pritekla z Edijem, medtem ko za Puša ni bilo kaj gledati, saj je imel absolutno zmago.
Torej je zgledalo nekako takole;
Puš Sebastjam 1. absolutno
Kralj Stanislav 9. absolutno 2. skupina
Doljak Edvard 62. absolutno 3. skupina
Seveda je moral Puš dvakrat na oder
in v drugo je rabil pomoč. Prejel je namreč poleg "pokala" še kozarček piva. (brezalkoholno)
V kozarček je stalo 5 l piva in kar dovolj dela smo imeli, da smo ga spraznili, sicer ga nebi mogli odnesti domov, ker bi se polivalo.
Čeprav je bila pred nami dolga pot do doma, se nam ni nič kaj mudilo in smo nazdravljali in se veselili skoraj do zadnjega. Kako se nebi, saj je bila to prva zmaga Puša v tujini, še bolj sladka pa zato, ker so sosedje stavili na svojega aduta. Tokrat jim je malce spodneslo.
Pa tudi to ni bilo hudo in kmalu smo se vsi trije ogrevali. Gneča je bila vse večja in večja in ta ogromna množica je stala kmalu sredi igrišča, pripravljena na pričetek.
Kmalu je odjeknil strel in že se je pričelo. Takoj iz igrišča smo pretekli čez mejo, kjer se je vse skupaj malce zaglavilo, saj smo se iz ogromne širine igrišča, morali zgužvati na makadamsko pot.
Je bilo kar gneče že spredaj. Kolikšna je morala biti šele zadaj. Pot nas je vodila med njivami, pašniki in vinogradi, rahlo razgibano po vseh mogočih podlagah.
Pravzaprav je bilo več vzpona kot spusta do nekje tretine kroga, ko smo se spuščali mimo zidanic, ki so vkopane v celoti v zemjo. Asfaltna cesta se je spustila naravnost v vas, do koder smo zjutraj odšli na sprehod. Od tu naprej je bilo torej poznano. Kak kilometer rahlo v dolino in nato zavoj nazaj na igrišče. Žal je bilo treba tudi tu še enkrat okoli.
Prve tekače sem že srečal kakih sto metrov pred zavojem na igrišče. Pravzaprav sem jih videl čez vrzel, kako jo mahajo med polji po drugi strani in med njimi je bil tudi Puš.
V zadnjem in prvem delu, se je prehitevalo veliko tekačev in kar malce gužve je bilo. To pa zato, ker je istočasno potekal tudi štafetni tek, kateri pa je imel manjši krog. Mi pa po istem še enkrat okoli. Seveda je bilo malce težje, časovno pa ne ravno drugače in v cilju sem se znašel z časom 37:08. V cilju je tačas že slavil Puš Sebastjan, ki je imel čas 33:47
in tudi Doljak je bil kmalu v cilju z časom 43:56.
Po kratkem predahu sva se z Pušem spustila na iztek. Naredila sva krog med vinogradi od koder je bil lep pogled na prizorišče, našla sva zrele češnje in nekaj zidanic vkopanih podobno kot tiste mimo katerih sva tekla. Ker je bilo časa dovolj, sva se napotila nazaj z fotoaparatom, da se to posname.
Medtem je bil tek že pod streho in večina si je že vračala porabljene kalorije. Tudi mi smo odšli na malico. Medtem je Doljak že vse pregledal in predlagal, da za malico doplačamo par € in dobimo vsak polovico piščanca z prilogo. Tako smo tudi storili in pivo je kaj rado steklo zraven po grlu.
Ne vem ali smo se tokrat obirali mi, ali je vse skupaj bilo malce hitreje. Rezultati so bili že davno izobešeni in tudi podelitev se je že pričela. Na hitro smo pogledali, kaj sva pritekla z Edijem, medtem ko za Puša ni bilo kaj gledati, saj je imel absolutno zmago.
Torej je zgledalo nekako takole;
Puš Sebastjam 1. absolutno
Kralj Stanislav 9. absolutno 2. skupina
Doljak Edvard 62. absolutno 3. skupina
Seveda je moral Puš dvakrat na oder
in v drugo je rabil pomoč. Prejel je namreč poleg "pokala" še kozarček piva. (brezalkoholno)
V kozarček je stalo 5 l piva in kar dovolj dela smo imeli, da smo ga spraznili, sicer ga nebi mogli odnesti domov, ker bi se polivalo.
Čeprav je bila pred nami dolga pot do doma, se nam ni nič kaj mudilo in smo nazdravljali in se veselili skoraj do zadnjega. Kako se nebi, saj je bila to prva zmaga Puša v tujini, še bolj sladka pa zato, ker so sosedje stavili na svojega aduta. Tokrat jim je malce spodneslo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar