Ko je v Dolenjskem pokalu počitniški odmor, na Gorenjskem tekači ne počivajo. In ker jih je nekaj zagotovo še na dopustih, sva se dva tekača z Dolenjske odločila, da dodava številčnost k udeležbi in sva se odpeljala proti Tržiču.
Jutro v Dovžanovi soteski je precej sivo, dokler sonce ne pokuka skozi visoke hribe. Zato sva se odločila, da se bova turiste igrala po teku in sva se odpravila na prireditveni prostor. Po prijavi sva se odpravila na krajši pregled 1. km proge, na katerem sem ugotovila, da je voda ledeno mrzla, pa tudi sam zrak ni bil pretirano vroč. Take sprejemljive temperature za tek - okoli 15 °C. :)
Preoblačenje in navijanje na otroških tekih, potem smo se pa počasi odpravili proti startu. Še znak za začetek in smo šli. Proga je dolga 8 km in poteka 4 km v eno stran, potem je obrat in se vračamo nazaj. :) Prve 4 km tečeš v hrib. No, ne v hrib, rahlo se vzpenjaš in to dejansko ugotoviš šele na obratu, ker se navzdol spuščaš v dolinco.
Proga je res fajn, primerna za vroče dni, ker je ves čas ob vodi in delno v senci. Pa še res ni hribovita. Res! :) Zato bom naslednje leto spet interesentka za tek po tistih koncih. Pa če čisto odkrito priznam, ne ravno zaradi proge in čudovite okolice, ampak tudi zaradi odlične malice. Kako dobra ideja ... palačinke, sveže pečene. Njama. :)
Po palačinkanju smo dočakali razglasitev rezultatov, ki je bila skoraj komična, no bolj tragična. Tam nekje vmes. Voditelj nima smisla za besede niti za mikrofon, da ne govorim o zmešnjavi z medaljami ... ah, škoda besed, raje razmišljajmo o palačinkah.
Aja, pa še hvalisanje klubskih članov ...
Stane Kralj - 3. v D
Barbara Vidic - 2. v A
Za konec pa še malo utrinkov slovenskih lepot ... Dovžanova soteska, obsijana s soncem ... čudovita, priporočam za ogled. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar