torek, 21. september 2010

7.Češpov tek

Slivje 18.09.2010
Vikend ki je za nami, pa si bomo najbolj zapomnili po vodi. Pa ne po kaki ustekleničeni, ampak po tisti uničevalski, deroči vodi, ki se je izlila iz svojih strug. Ogromne količine padavin so povzročile izlitje in poplavlanje vseh rek po celotni državi.Rekordne višine in pretoki rek, so zalili ogromno hiš, stanovanj, tovaren, kleti,... Prožili so se plazovi, odnašalo je ceste, popuščali so mostovi. Raje ne pomislim, kako bi izgledalo imeti 2 m vode v hiši in imeti edini dostop s čolnom. Eni imamo srečo, da smo malce odmaknjeni in nas takšne katastrofe ne dosežejo.
In ker se nismo ukvarjali z črpanjem vode, smo se napotili na rekreacijo. Kar nekaj prireditev je odpadlo, zaradi padavin in med njimi je bil tudi Park tek v Novem mestu. Trasa proge je namreč speljana ob reki Krki, katera pa je kot vse ostale prestopila svoje bregove in zalili doberšen del poti. Sicer pa tudi če bi tek v Novem mestu bil, bi jaz kljub temu odšel na tek v Slivje, zaradi odpadlega teka, pa sta se mi pridružila še Doljak in Lavriha.
Seveda da sem najprej preveril po telefonu, da nebi odpadlo tudi v Slivju in dobil odgovor, da niso na poplavnem območju in da tek bo. In smo se trije Dolenčki odpeljali proti Primorski. Vso pot nas je zalivalo in to ne samo malo, ampak je lilo kot iz škafa, z izjemo dveh ali treh manjših pasov, kjer je malce ponehalo. Tokrat smo tudi vkalkulirali možnost kakega zastoja na cesti, zato smo se od doma spravili malce poprej in ker ni bilo zastojev, smo prispeli na cilj za debelo uro pred tekom. Vreme v Slivju ni bilo nič kaj boljše in tudi tistega običajnega vrveža ni bilo. Vse je bilo nekam prazno, le velikanski šotor postavljen na sredi vasi, je kazal na nekakšno dogajanje. Običajno je bilo postavljenih več stojnic, ki so ponujale vse mogoče izdelke, sedaj pa je samevala samo ena.Na prijavni listi se nas je znašlo samo 49 tekačev in še mi smo se stiskali pod šotorom in se gledali, kot da nas ni volja odteči teh 9,5 km. Pa smo odšli do avta, da se pripravimo na tek. Ampak takole pod marelo bo šlo bolj teško, zato smo povprašali po kakem prostoru. Odprli so nekakšno skladišče in tam smo imeli garderobo. Pa smo šli nazaj v šotor in se ogrevali kar na mestu. Nekaj minut pred startom, pa je vendarle ponehalo deževati, tako da smo tudi pretekli nekaj metrov za ogrevanje nato pa je šlo zares. Prvi metri so nekako bili najbolj ugodni za tek, čeprav je bilo tudi nekaj vode na asfaltu. Nato pa pride klanec in kolovozna pot. Vse je bilo razmočeno, luže vsepovsod. Pa ne samo luže, voda je kar tekla v potokih, tako da kar nisi vedel kot bi tekel. Ko je bil prvi kilometer za nami, sem si rekel "še malo pa bo makedam in bo bolje". Pa ni bilo! Sama podlaga je bila boljša, je pa pričelo precej deževati in to ledeno hladen dež. (vsaj občutek je bil tak) Je bilo kar malce hladno, pa še pihalo je v obraz, tako da je bila precej neprijetna zadeva.
Pa vse gre enkrat na boljše in tudi tokrat je bilo tako. Dež je ponehal, makedam je zamenjal asfalt in klanec se je spremenil v dolino. Precej tekačev mi je pobegnilo daleč naprej, pa tudi za mano je nekako bila praznina in tekel sem nekako osamljeno brez pravega ritma. Opazoval sem koliko prednosti ima moj tekmec pred mano in opazil da malce izgublja prednost pred mano. Njemu namreč bolj odgovarja v hrib kakor v dolino, zato sem poskušal pridobiti malce dokler se ne obrnemo zopet v klanec. Zmanjševal sem razliko, ga dohitel in prehitel, toda klanec se je pričel čez dobrih 500 m. Pred nami je bilo zopet približno 1 km klanca. Razmišljal sem, da če zadržim prednost vsaj do polovice, bom izgubo nadoknadil v naslednjem spustu, če pa bo švignil mimo mene poprej, ga bom bolj težko dohitel. Malce čez polovico klanca je zavoj, kjer se da videti malce nazaj, ne da bi se obračal in imel sem še malce prednosti, katero pa sem obdržal do vrha.
Sledil je zopet zavoj in spet na razmočeno pot. Najprej malce ravnine, ali rahlo navzgor, nato pa v gozd in navzdol. Tu je bilo bližnje srečanje z veliko lužo. Delček poti je namreč zalila voda, obvoza pa ni bilo nikjer, saj je bilo na obeh straneh grmovje. Kar nekaj korakov je bilo potrebno, da je bila za nami, v globino pa je merila krepko čez copate. Naslednjih nekaj korakov je bilo v znamenju črpanja vode iz copat, saj vsak dotik z podlago je izstisnil nekaj vode. Pa ni bilo hudega, saj je do konca ostalo še 2 km. Prvi je bil navzdol, drugi pa nato malce navzgor in nato cilj pod šotorom. Navadno je bil cilj kakih sto metrov pred šotorom, sedaj pa ga je vreme potisnilo pod streho.
In pod streho je bil še zadnji tek za točkovanje v pokalu Primorskih novic. Z 9,5 km dolgo progo sem opravil s časom 39:22 in v cilj pritekel kot 9., v skupini pa se mi je uspelo povzpeti na drugo mesto.Dobre rezultate sta dosegla tudi druga dva Dolenčka in sicer Doljak je zasedel 3. mesto v njegovi kategoriji z časom 48:56,Mirko pa prvo mesto med dekletisicer pa tekmujeva v isti skupini in je zasedel 5. mesto. Takolepa so izgledali absolutno najboljši fantje in dekleta.Seveda ne smemo pozabiti tudi na dobro malico, ki je tu še prav posebna in obilna in pa zelo okusna. Po vsaki malici pa paše tudi kozarček "od zida",pa dobra glazba in ples. Za slednje so poskrbeli člani folklorne skupine, ter skupina "ne me jugat".je bilo prav luštno in smo se kar malce dal časa zadržali.Kot vsakič smo se tukaj tudi preizkusili s srečo, katera pa ni bila kaj preveč radodarna. Pa drugič več sreče.

Ni komentarjev: