Kranjskogorska desetka

Nedelja 15.08.2010, sicer malce oblačen in meglen dan, vendar poln načrtov, ki pa se na žalost (ali pa veselje, nikol se ne ve) niso vsi izpovnili. Dogovor je bil z g. Doljakom, da v dopoldanskem času odtečeva nekaj kilometrov nekje v sosednji Avstriji, popoldan pa ko se vračava domov, odtečeva še v Kranjski gori. Pa so prišle vmes druge stvari in Edi pač ni imel časa, sam pa nisem vedel ne kot ne kam. Pa sem pričel tuhtati kako bi ta dan zapolnil in prišel do zaključka, da se udeležim Kranjskogorske desetke.

Toda to je šele v popoldašnjem času in tudi dopoldan je potrebno nekaj početi. Ker je to dan Marijinega praznika, najbolj znana cerkev in romarska pot posvečena njej pa je na poti do Kranjske gore, bi lahko dopoldan ustavil še tam. Da pa nebi sam potoval tolikšno pot, lahko s sabo vzamem še koga, saj je prostora dovolj.

In plan je bil narejen. V jutranjih urah se odpravim na Brezje, skupaj še z atom in mamo, opravimo obisk pri teti, ki živi v sosednji vasici Brezij, nato pa gremo skupaj k maši. Po maši ostanemo na obisku na Črnivcu do večera, vmes pa jaz skočim na tek do Kranjske gore.
Rečeno storjeno! Dobra ura vožnje in že smo bili na dvorišču, pri teti na Črnivcu.Tu smo naredili kratek postanek, samo toliko da se oglasimo in rečemo nekaj besed, nato pa naprej do Marijine cerkvice na Brezjah. Če nebi bilo ta dan gneče, bi bilo nekaj narobe. Toda gneča je bila in avto sem parkiral kar nekaj stran od cerkve.

Počasi smo pripešačili na Brezje, kjer je bila velikanska gneča. Mašo je vodil g. nadškof, potekala pa je na prostem, saj vsi nebi mogli v cerkev.Sem imel občutek kot da sem pri maši v domačem kraju, saj sem na vsakem koraku srečal kakega znanca. Pa se nismo kaj dolgo zadrževali po maši, ampak smo jo kmalu ubrali nazaj na Črnivec.

Tu nas je čakalo obilno kosilo in še kaj zraven in za povrhu. Teta Anica vedno pripravi ogromno slastnih dobrot, ki se jim kar z težavo upreš. In smo jih kar pridno pospravljali, tako da je bil želodec kar malce preveč obremenjen glede na to da bo potrebno še preteči 10 km. Ko se je hrana malce polegla, sem se počasi pripravil za odhod na tek. Ker naša mami še nikoli ni bila v Kranjski gori, bi šla z veseljem tudi ona na ogled teka in če gre zraven še Anica, se da enako klepetati v Kranjski gori kakor na Črnivcu. Tako smo se vsi skupaj odpeljali naprej.

Ja pa je bilo še kar precej vožnje. Do Jesenic je šlo hitro, naprej pa bolj počasi, malce tudi zato, da si lahko ogledajo kraje, v katerih še niso bili. In prispemo na cilj. Malce zaokrožim po cesti proti Vršiču in nikjer nobenih sledi teka, zato se vrnem nazaj in probam naslednji odcep, kjer tudi nobenih sledi. Nikjer ni bilo nobene označbe, zato se odpeljem še naprej, kjer pa se že konča Kranjska gora. Obrnem, odpeljem nazaj v center in parkiram.Ravno toliko sem začuden ogledoval okoli sebe, kakor naša mami, ki je bila prvič v tem kraju. Ona si je predstavljala, da bo to kraj kot so naše Gorjance nekje pri Gospodični. Kaka koča okoli pa sama narava, pred njo pa se je bohotil ogromen turistični kraj. Jaz pa sem se čudil, da ni nič označeno, zato pokličem organizatorja prireditve. Pove, da je start in cilj nekje v centru pred hotelom, kjer je tudi informacijski center. Odpešačim v center in ker ni nobenih sledi, vprašam v najbližji "trafiki". Tu so me samo začudeno pogledali, povedali da prvič slišijo za to prireditev, če pa je slučajno je bila zjutraj. Odkorakam naprej in srečam še nekaj tekačev, kateri se vrtijo in ne vedo ne kot ne kam. Pa se spomnim na center za informiranje. Mogoče pa so odprti in oni kaj vedo o tem. Vstopim in izvem, da se vse dogaja pred njihovo stavbo in da bo potrebno malce počakati na organizatorja. Časa je sicer bilo še na pretek, zato se odpravimo malce na sprehod in ogled. Pa nismo prišli daleč, ko je pričelo deževati. Poiskali smo streho v najbližjem lokalu, jaz pa sem avto preparkira v doseg strehe, kjer bi se lahko preoblekel za tek. Dež je kmalu ponehal in zopet se je pokazal sonček, na startno ciljnem prostoru, pa je tudi že postalo precej živahno.
Postavili so balon v startu, prijavno mesto in pa nekaj stojnic.

Na prijavnem mestu, so se še malce lovili, pripravljali darilne vrečke in ko so pričeli z prijavami, so nas presenetili z visoko prijavnino. 15 E je bilo potrebno odšteti, da si se lahko udeležil teka, kar je veliko več kot običajno. Pa smo mislili, da je mogoče bolj polna darilna vrečka, a tudi tam ni bilo kaj dosti. V vrečki je bilo kup reklam in manjše pakiranje WD 40. Je bilo na forumu napisano, da smo odšli kakor avtomehaniki z WD-jem.
To je pa tud vse kar smo dobili. Navadno se dobi še malica po teku, tukaj pa nič, se pozna da smo bili na Gorenskem.Je pa vsaj čas minil hitreje, ker smo imeli temo za premlevat in kaj kmalu se je bilo potrebno postaviti v vrsto.

Še znak za začetek in že smo potegnili.

Peščica tekačev je bila zelo dobrih, zato nas je precej potegnilo z njimi. Začeli so zelooooo hitro, mi z njimi pa tudi. Prvi kilometer se do polovice spušča, pol pa je klanca in za nami je bil v dobrih treh minutah. Veliko prehiter začetek, zakar smo potem plačevali davek do polovice poti. Naprej sicer lepa, ravninska proga a vseeno teška zavoljo prehitrega začetka. Do obrata na petem kilometru, si kar nekako nisem mogel ulovit tistega pravega ritma. Po obratu nazaj je šlo nekoliko bolše, vendar ne za dolgo, saj me je dohitela utrujenost. Malce se je poznalo tistih 17 km iz prejšnjega dne. Vseeno sem "tiščal" naprej kolikor se je dalo, v želji da pretečem pod 40 min. Kilometri so ostajali za mano in cilj je bil vse bliže. Na uro se nisem več oziral, ampak samo pospeševal proti cilju, ki je bil tik pred mano. Prvi so bili že davno v cilju,

ko sem prisopihal kot kaka stara lokomotiva tudi jaz.

V cilju najprej malce vode in šele nato pogled na uro. Ni mi bilo mar za uvrstitev ne tako ne tako, (prehuda konkurenca, da bi lahko pritekel v vrh) le da je čas kot sem si ga zastavil. In je bil, ura se je ustavila pri okroglih 39. min in sem se uvrstil v skupini od 40 do 49 let na 9. mesto.

Malica nam ni pripadala, pa tudi kakih praktičnih nagrad ni bilo, je pa bila že pozna ura in dolga pot do doma pred menoj. In kaj naj bi potem še počeli druzega, kakor da se odpeljamo proti domu.