19. Ptujski mali maraton

Ptuj 5.9.2010

Lojze slak si poje v eni svojih skladb "prišla je spet sončna nedelja",(jo ravno špilajo, medtem ko jaz tipkam) toda ta nedelja ni bila ravno sončna, ko sem se v jutranjih urah peljal proti Ptuju. Pride kakšen dan, ko ni v Dolenskem in Primorskem razporedu teka in tedaj si izberemo tek kje drugje. Tako je bil izbran Ptujski mali maraton. Za ta tek me je nagovoril Mirko Lavriha, kateri se je tudi udeležil teka, tja pa se je odpeljal z mano.

Ubrala sva jo preko Brežic, Bizelskega in Rogatca, ter kmalu prispela v center Ptuja. Malce sva se "iskala", da sva našla terme Ptuj, kjer se je odvijala glavna ceromonija. Časa je bilo še dovolj, da sva dvignila številke (sva se prijavila preko interneta) in v miru pokofetkala, ter se pripravila za tek.

Megla in mraz sta zaznamovala dan in kazalo je da se bo vsak čas ulil dež, brez dolgih rokavov pa skoraj ni šlo.Organizator je malce zadremal, zato se je vse pričelo odvijati z majčkeno zamudo. Najprej so bili otroški teki in še predno so vsi odtekli, smo se že nagužvali mi na startu. Ker je bil prostor namenjen tudi za cilju, so zadnji komaj še pritekli v cilj. Ko je bila v cilju vsa mladina, smo se zapodili še mi. Lahko si izbiral med dvema dolžinama, prva je bila 6 km in druga 21 km. Kar teška odločitev katero izbrati, prva je malce prekratka, druga pa precej predolga. A je potrebno malce potrenirati za mali maraton v Amsterdamu, ki se ga nameravam udeležiti v oktobru, zato je potrebno preteči kako večjo razdaljo.(za Amsterdam bo sledila najava, samo da izvem točno kaj in kako)

V začetku je vse čisto na ozko, zato se je bilo potrebno postaviti čimbolj spredaj in kar se da hitro "potegniti" iz gužve. Takoj smo se povzpeli na nasip reke Drave (vsaj mislim da je Drava) in ob njej tekli do prvega mosta. Tu smo zavili na most in prečkali reko, ter nadaljevali po drugem bregu. Pretekli smo nekaj stopnic in peš poti parka, na kar smo zavili na cesto in nadaljevali pot. Še enkrat smo zavili na most, ter še enkrat prečkali vodo, ter jo ubrali nazaj. Dobrih 5 km je bilo za nami, ko smo pritekli do mosta na katerega smo zavili iz nasipa. Pa nismo še zavili nazaj. Tisti ki so tekli na 6 km so zavili, ostali pa smo zavili malce levo in kar se da hitro naprej. Kar malce dolgočasno je takole teči. Pred tabo ravna cesta tako in tako, brez klancev in brez ovinkov. Si videl skoraj do obračališča, do tja pa nikakor priteči. Ko sem se bližal 10. kilometru, sem že srečeval tiste, ki so se vračali nazaj. So imeli že kar lepo prednost in ko sem obrnil še jaz, sem videl koliko imam prednosti pred ostalimi. Pa je ni bilo veliko in še precej zasledovalcev sem imel. Ravno ko smo obračali so me prehiteli trije tekači, zato sem malce pospešil in poskušal držati njihov tempo.

Nazaj smo se vračali po isti poti, pa čeprav je ravninska je bilo nazaj teči težje. Do petnajstega kilometra je naša četverica tekla skupaj, nato pa smo se odcepili. Eden je vzel vodo in se malce več zadržal, dva sta samo drvela naprej, jaz pa sem ostal nekje vmes. Probal sem dohiteti tista spredaj, pa nio šlo, sta bila že predaleč. Kmalu me je ujel tudi tisti zaostali in me nagovoril da greva skupaj. Povedal sem mu, da ne bom mogel držati njegov tempo in naj gre kar naprej, jaz pa sem se počasi vlekel za njim. Ko smo prečkali prvi most, se mi je nekako povrnila energija in spet sem lahko malce pospešil. Mogoče tudi zato, ker je bil cilj vse bliže. Še nekaj ovinkov in že smo zavili v park. Od tu je le še dober kilometer in poskušal sem obdržati hitrost. Po prečkanju mosta, pa sem pričel pospeševat, saj do cilja ni več daleč in kmalu sem ga tudi dosegel.

Startna številka se mi je napol strgala že takoj na začetku, dokonca pa nekje na 16 km, zato sem jo moral nesti v roki.

Kmalu za mano je v cilj pritekla tudi prva predstavnica nežnejšega spola Jana Strahinič in za njo tudi Mirko. Vesel sem bil, ker me slednji ni prehitel, še bolj pa sem bil vesel ko sem pogledal na uro. Ura je namreč pokazala, da sem 21 km pretekel z časom 1:25:18 in to je moj najboljši rezultat na taki dolžini. Malce sem bil tudi presenečen , ko so objavili rezultate, saj sem zasedel 16. mesto in 4. mesto v svoji skupini, kar še zdaleč nisem pričakoval.

Medtem se je tudi že sonček zbudil in pričel trositi svoje žarke. Ni bilo neke pretirane vročine, ampak toliko pa le, da nas je zvabilo v vodo. Ta dan smo namreč imeli zastonj vstop na zunanje bazene, pa smo izkoristili, ter se malce namakali. poskrbeli smo tudi za zabavni del in uganjanje norčij.

Pa je dan bol zabaven in hitreje mine.