18. mednarodni turističnorekreacijski tek ob kolpi

Gorenja žaga- Dol 27. 09.2015

Že 18 pa smo se zbrali v dolini reke Kolpe, kjer turistično športno društvo Kostel vsako leto priredi lep tek.  Ker je do prireditve kar daleč, start in cilj pa odaljena drug od drugega nekje 14 km, smo navadno tja odrajžali z kombijem. Tako ni bilo skrbi za prevoz do avtomobila po teku, oziroma prihoda na start. ( odvisno kje si pustil avto)  Tokrat se tudi nismo kaj dosti organizirali, pa še upad tekačev imamo in tako je zadoščal le osebni avtomobil.  Tako sva se z Doljakom pripeljala na cilj, kjer so naju že ustavljali, da se peljejo na start.  Naložila sva polni avto in odbrzela na startno mesto.
Tu je bilo že kar živahno in vse pripravljeno za tek, kaj kmalu pa smo bili pripravljeni tudi tekači.

Pognali so kolesa časomerilnega stroja in že smo bili na poti proti Dolu, kjer je bil cilj pri turistični kmetiji Konda. Tu se je potem dogajalo vse ob zaključku teka. Medtem ko smo se mi  premagovali 14 kilometersko razdaljo, so otroci precej krajše premagovali na sami ciljni ravnini.

Ker je vse bližje maraton, je bil moj plan po prihodu v cilj, odteči še nazaj do avta, kar tako počasi za trening. No maratonske priprave so po prihodu v cilj padle v vodo. Pa ne v Kolpo, pač pa v malce večjo vodo. Ko sem pritekel v cilj sem bil precej izmučen in ko sem malce odahnil, ni bilo več volje da bi odtekel še 14 km.

Tako sem rajši oddal številko, si privoščil čušpajz, ki je bil tako odličen, da sem šel še enkrat ponj. In ko sem se dobro namalcal, je bil že pripravljen kombi organizatorja, da pelje tekače po avtomobile.  Pa smo se naložili in po prihodu zadnjega tekača odbrzeli na start.  Že sama vožnja z avtom se mi je zdela dolga, kaj šele da bi šel peš.

Je minilo kar nekaj časa, da smo prirajžali nazaj in tu je bilo že vse pripravljeno za podelitev medalj.  Še rezultatov skoraj ni bilo časa pogledati. Seveda so najprej pričeli pri najmlajših in nato kar nekaj zavlačevati. (tako kot zmeraj) To je trajalo tako dolgo, da nekateri niso uspeli počakati na podelitev, saj so imeli obveznosti do delodajalca in so naročili da prevzamemo medalje.
Končno smo dočakali tudi podelitev.

4. Kralj Stanislav 54:34 1. v F

15. Škufca Marjan  57:50  2. v E
16. Menič Franci   57:57   3. v E

36. Lukšič Andrej   01:04:03  6. v E

56. Pedišič Ivica  01:09:34  7. v D

Na start je prišel tudi Doljak in probal koliko je sanirana poškodba prejšnjega teka. Proba je uspela, tek pa ne, saj ga je končal že po nekaj kilometrih. Ja take poškodbe se zdravijo kar precej dalj časa kakor samo teden dni. Bo trba še malce počakati.
In smo odrajžali proti domu, se ustavili še malce na pijači, ter se vrnemo naslednje leto, da za malenkost izboljšamo rezultat.

17. tek po Lavričevi poti

Gradišče 20.09.2015

Pa smo nekako pritekli tudi do ene zadnjih težjih tekaških preizkušenj v Dolenjskem pokalu. Za ta tek se zberemo na hribčku nad Stično, kjer potekajo prijave, krajši tek in otroški teki, ter cilj glavnega teka, ter zaključek vsega skupaj.  Sam štart glavnega teka je umaknjen nekoliko nižje  saj je preveč strmo za začetek teka.

Tek organizira Planinsko društvo in je lepo organiziran, v prijetnem okolju. Predvsem je prijetno se sprehoditi po samem ciljnem prostoru. Tu poteka tudi festival kiparjev z motorno žago in kar nekaj izdelkov je najti v okolici in šotoru samem.

Ampak mi smo tam zaradi teka in pojdimo nazaj na tekaške zadeve.  Zberemo se na parkirišču na robu vasi tik pred vzponom na vrh. Seveda pridejo tja tudi časomerilci, štarter in spremljevalno vozilo in ko napoči čas smo vsi nared za tek.

Precej razgibana tekaška pot, speljana večinoma po poteh, travnikih in makadamu, nekaj metrov pa je tudi asfalta. Prvi kilometer se nekako še solidno pretekel, potem pa ko smo zakorakali v prvi klanec, že ni šlo več povsem gladko. Pa ne le v prvi klanec, tudi vsi ostali nekako niso šli. Nekako nisem našel tiste prave moči in energije, da bi lahko dal kaj več od sebe, za kar je majčkeno kriva tudi tekma dan pred tem.  Kljub vsemu, mi je prvič na tem teku uspelo preteči celotno progo, brez da bi kak meter prehodil. Tudi to je nekaj in veselo sem zakorakal v cilj.

Na koncu še rezultat ni bil tako slab, kakor tudi ne od ostalih tekačev. Smolo je ujel le Doljak Edvard, ki je staknil poškodbo že na četrtem kilometru in potem šepaje nadaljeval do cilja. To pa ni ravno prijetna zadeva.
Mi pa smo prihajali v cilj takole;

3. Bučar Gregor  40:42     1. v B

6. Kralj Stanislav  43:27  2. v F

11. Škufca Marjan  45:13  1. v E

19. Bučar Marko  47:26  4. v B

26. Mikolič Silvo  48:44  2. v G

28. Lukšič Andrej  49:28  4. v E

59. Šuštar Miro   01:02:31  7. v I

Na tem teku zasluženi tudi vedno prejmejo unikatne pokalčke. Glavni član organizacije teka je tudi v organizaciji festivala kiparjev in izdela posebne lesene medalje, oziroma pokale. Saj kar ne veš kako bi te lepo oblikovane stvarce naslovil.

No tile štirje so sedaj v lasti Matickovih tekačev, eden je celo moj. Bravo mi!

 Seveda je kot vedno organizator poskrbel tudi za prigrizek in pa veliko število nagrad, katere je z žrebom številk razdelil med tekače. Tokrat sreča ni bila na moji strani, je pa kar nekaj naših imelo srečo pri žrebu, med drugimi tudi Marjan, ki je prvič na sploh prišel do izžrebane nagrade. Mogoče bo pa za naprej kaj več sreče.
 Seveda smo dali nekaj tudi zaslužiti organizatorju in smo si privoščili nekaj pijače, da se odžejamo in da nazdravimo. Topel sonček in pa tekaška preizkušnja te nekako primorata, nekaj je pa tudi navade.  Pa naj ta navada ostane še za naprej.

13. triglavov tek

Predanovci 19.09.2015

Pa zopet enega v Prekmurju. Tokrat sva se podala v Predanovce, kjer je v športnem parku potekal 13. triglavov tek.

V poznih popoldanskih urah sva se nekako pripeljala v ta konec in parkirala na travniku pred športnim centrom. Predprijavljena sva bila, treba je bilo le dvigniti številke in oddati prostovoljni prispevek v humanitarne namene. To je namreč že tretji tek namenjen za pomoč tistim ki jo potrebujejo in vsak tekač temu pripomore po svojih močeh, s tem da štartnine ni.

Seveda so otroci že pridno tekmovali, nekateri od starejših so se pridno ogrevali, midva z Doljakom pa se počasi obirala, kot da se nama ne ljubi. Pa saj neke strašne volje res ni bilo, pa tudi časa je bilo še precej. Počasi sva zlezla v športna oblačila in tudi midva na ogrevanje. V ta namen je bil pretečen en krog same proge, pa še malce na okoli in že je bilo treba na

Pot je v celoti makadamska in je speljana v krogu med polji. Prvi del se vidi na sliki starta in vodi do drevesa v ozadju, kjer se zavije levo in izgleda takole

in se konča z rahlim zavojem in prečkanjem čez mostiček. Tam je še en zavoj in pred tabo še ena taka ravnina, ki se konča z zavojem v cilj. Kot bi tekal po nekem trikotniku. Da se je nabralo dovolj metrov pa je bilo treba kar 5X narediti krog.

Nekaj več kot 6,5 km se je nabralo vse skupaj in kar hitro smo opravili in pritekli v cilj.  Pa kako nebi, saj nas je že tema priganjala.
Ko smo si obrisali znoj in se majčkeno ohladili, so nam postregli z malico in rezultati, pivo pa smo si privoščili sami. Pač kateri je hotel, oziroma kar je hotel.

Do podelitve je nastala že popolna tema in precej tekačev je že odrajžalo domov. Le tisti najbilj vztrajni smo še čakali na razplet in podelitev, saj smo bili kar pridni.

3. Kralj Stanislav  24:59  1. v D

 11. Doljak Edvard 31:02  2. v F

 Sledilo je še žrebanje nagrad, kar je trajalo kar nekaj časa, saj je večina tekačev že odšla. Vseeno nisva bila med dobitniki, ker nisva imela pogojev. Žrebali so namreč prijavnice za tek, predprijavljeni pa jih nismo rabili izpolniti in tako nas ni bilo v "bobnu".  Tako je pač ta zadeva, sva pa zato nabrala nekaj debelih orehov, da jih posadiva za debelo senco. Samo do sence bo še kar precej za počakati, če bo sploh kaj zraslo iz tistih lupin.

30kostanjeviški tek

Kostanjevica na Krki 13.09.2015


Vikend trgatve in teka bi lahko rekli, ali mogoče obratno. Kakor za koga in kar je komu več pomenilo. Jaz sem izpustil v ta namen sobotni tek v Prekmurju, medtem ko "na domačih tleh" si kar ne morem privoščiti. Pa še Kostanjevica, ki je zame med lepšimi teki.
Kakorkoli že, tukaj ne morem nikakor odteči spočit, naspan in v polni formi. Če sem lani prišel naravnost iz fešte, sem letos prišel iz trgatve. Celodnevno, oziroma dva dni v trgatvi, posledično temu pa dva dni nošenja brente, pa če dodamo da so vinogradi v strmini,.....
Kakorkoli že, noge so bile utrujene in težke, ampak nekako se bo že zdržalo teh nekaj kilometrov.

Tudi na ta tek sva se odpravila z Edvardom in ker ima on še nekaj obveznosti vedno v okviru teka, je treba na kraju samem biti malce prej in tako je tudi bilo. Tako je dovolj časa za počasno pripravo na tek, klepet z tekači,..... Lepo sončno vreme je kazalo na lep in prijeten tek in takšno je bilo tudi vzdušje med tekači. Že pred tekom se je oglasila harmonika in nekaj poskočnih je zadonelo po Kostanjeviški dolini, nato pa so še ene dve urezali domači godbeniki in naznanili pričetek glavnega teka.

Muzike je bilo konec, tek naj se pa prične. Zbrali smo se takoj čez križišče, nasproti osnovne šole v smeri Orehovca.  Še zadnji napotki in potem počakamo strel iz topa. Ker se pok iz topa težko uskladi z piščalko, je tokrat bil znak za začetek le topovski pok.

Pok in hop, pa so bili za nami prvi metri 101 glave množice. Kje so še zadnji, ko pa je vmes 9 km. Prvi je bil hitro za nami, potem pa pride tisti najstrmejši del in z njim švoh dva kilometra klanca. Potem nam prizanesejo z kratkim spustom, da majčkeno zadihaš pred še enim vzponom. Po petem kilometru pa je nekoliko lažje. Na hitro se spustiš v dolino in potem le še ena zanka po ravnini in že si v cilju. Seveda eni prej eni pozneje.

Nadaljuje se tako kot vedno, z veselim druženjem, ki je na tej prireditvi še posebno.  Vsak je prejel lepo tekaško majico, lahko si je postregel z okusno hrano, katere je več vrst, določeni pa smo imeli privilegij in dobili še za povrhu Cviček.

In ko smo tako imeli polne roke dela, tudi organizator ni sedel križem rok, ampak je pričel z podelitvijo medalj, pokalov in nagrad, katerih je bilo skoraj za vse.

Najprej so podelili medalje najboljšim domačinom in ker sta med dobitniki kar dva Maticka, je slika obvezna.  Bravo fanta Bučarjeva!

Pa poglejmo kako smo se uvrstili in kdo so dobitniki;

5. Bučar Gregor  34:01  2. v B
24. Bučar Marko  38:54 3. v B

6. Kralj Stanislav 34:56  2. v F

15. Škufca Marjan 37:35  2. v E

34. Lukšič Andrej  40:14  7. v E

36. Mikolič Silvo 40:34 4. v G

81. Šuštar Mirko  49:51 8. v I

Glavna nagrada pa je šla tokrat v obkolpsko dolino. Alojziju Novaku jo je podelil glavni in odgovorni teka v Kostanjevici Bučar Polde. Čestitke nagrajencu!

Uradno se je tako tekaška prireditev zaključila, neuradno pa trajala vsaj še nekaj ur. Hrane in pijače je še ostalo nekaj, pa bi bilo škoda da se vrže proč. Seveda se lažje to delo opravlja če je zraven muzika, za kar je bilo tudi poskrbljeno.

Potem pa počasi proti domu. Ampak to zaradi obveznosti med potjo. Tako je bilo narejenih še kar nekaj ovinkov z avtom, preden sem prispel do doma. Pa saj se ni mudilo in takšen lep dan je treba izkoristiti do konca.