Pa smo nekako pritekli tudi do ene zadnjih težjih tekaških preizkušenj v Dolenjskem pokalu. Za ta tek se zberemo na hribčku nad Stično, kjer potekajo prijave, krajši tek in otroški teki, ter cilj glavnega teka, ter zaključek vsega skupaj. Sam štart glavnega teka je umaknjen nekoliko nižje saj je preveč strmo za začetek teka.
Tek organizira Planinsko društvo in je lepo organiziran, v prijetnem okolju. Predvsem je prijetno se sprehoditi po samem ciljnem prostoru. Tu poteka tudi festival kiparjev z motorno žago in kar nekaj izdelkov je najti v okolici in šotoru samem.
Ampak mi smo tam zaradi teka in pojdimo nazaj na tekaške zadeve. Zberemo se na parkirišču na robu vasi tik pred vzponom na vrh. Seveda pridejo tja tudi časomerilci, štarter in spremljevalno vozilo in ko napoči čas smo vsi nared za tek.
Precej razgibana tekaška pot, speljana večinoma po poteh, travnikih in makadamu, nekaj metrov pa je tudi asfalta. Prvi kilometer se nekako še solidno pretekel, potem pa ko smo zakorakali v prvi klanec, že ni šlo več povsem gladko. Pa ne le v prvi klanec, tudi vsi ostali nekako niso šli. Nekako nisem našel tiste prave moči in energije, da bi lahko dal kaj več od sebe, za kar je majčkeno kriva tudi tekma dan pred tem. Kljub vsemu, mi je prvič na tem teku uspelo preteči celotno progo, brez da bi kak meter prehodil. Tudi to je nekaj in veselo sem zakorakal v cilj.
Na koncu še rezultat ni bil tako slab, kakor tudi ne od ostalih tekačev. Smolo je ujel le Doljak Edvard, ki je staknil poškodbo že na četrtem kilometru in potem šepaje nadaljeval do cilja. To pa ni ravno prijetna zadeva.
Mi pa smo prihajali v cilj takole;
3. Bučar Gregor 40:42 1. v B
6. Kralj Stanislav 43:27 2. v F
11. Škufca Marjan 45:13 1. v E
19. Bučar Marko 47:26 4. v B
26. Mikolič Silvo 48:44 2. v G
28. Lukšič Andrej 49:28 4. v E
59. Šuštar Miro 01:02:31 7. v I
Na tem teku zasluženi tudi vedno prejmejo unikatne pokalčke. Glavni član organizacije teka je tudi v organizaciji festivala kiparjev in izdela posebne lesene medalje, oziroma pokale. Saj kar ne veš kako bi te lepo oblikovane stvarce naslovil.
No tile štirje so sedaj v lasti Matickovih tekačev, eden je celo moj. Bravo mi!
Seveda je kot vedno organizator poskrbel tudi za prigrizek in pa veliko število nagrad, katere je z žrebom številk razdelil med tekače. Tokrat sreča ni bila na moji strani, je pa kar nekaj naših imelo srečo pri žrebu, med drugimi tudi Marjan, ki je prvič na sploh prišel do izžrebane nagrade. Mogoče bo pa za naprej kaj več sreče.
Seveda smo dali nekaj tudi zaslužiti organizatorju in smo si privoščili nekaj pijače, da se odžejamo in da nazdravimo. Topel sonček in pa tekaška preizkušnja te nekako primorata, nekaj je pa tudi navade. Pa naj ta navada ostane še za naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar