In če smo po dopustu začeli z dolgim, nadaljujemo z majčkeno težjim nad Višnjo Goro in če smo na prejšnjem bili še v kratkih rokavih in nam je bilo vroče, smo tokrat oblekli kar bunde in nas je še zeblo. Velika temperaturna sprememba in pa dež, pa ni ustavilo tekačev, ki se nas je nabralo preko 150 od tega na najtežji preizkušnji 86.
V deževen dan sem imel še dva sopotnika, Doljaka in pa Starešinič Vladota iz sosednje Hrvaške, prišli pa so še štirje Maticki in takoj smo se zbrali za eno "gasilsko".
Časa je bilo še dovolj do teka, pa smo se lahko počasi obračali in pripravljali na tek. In ko smo se tako vrteli vsak po svoje, vsakega opazi tudi napovedovalec, ki potem pove kako dobro o tekaču, njenem kraju, ali kaj vem čemu še vse. No tokrat je omenil g. Doljak Edvarda, ki naj bi ga prepoznali po njegovi bradi. Pa smo nekako bili vsi enakega mnenja, da so to brki in ne brada, jaz sem pa še dodal; saj je skoraj tak, kot bi pes nesel krtačo v gobcu, ne pa da ima brado. Sledil je dolgi smeh vseh okoli, še najbolj pa Doljaka.
Potem se je bilo pa treba zresniti in se pripraviti na tek, kaj pa drugega.
Ne vem kaj je botrovalo, ampak zamujali smo z štartom in kar nekaj tekačev je bilo že nestrpnih. Potem pa smo le pričeli. V dolino najprej. Moker in spolzki asfalt, po katerem je bilo treba kar previdno, nato nekaj ravnine in klanec, pa spet v dolino in na koncu zopet v klanec do cilja. Paziti je bilo treba vse skozi, saj je bilo vse spolzko ne le asfalt, tudi trava in gozdne poti. Pa blata je bilo kar nekaj in ko si tako pritekel na makadam, se je še pesek prijel na copate. Noge so postajale vse težje in v zadnji klanec sem kar z težavo zakorakal.
Tu ni bilo nič dolgočasno, saj sem bil ves čas v tekmi z kakim tekačem. Do polovice sem lovil enega, pa mi je ušel predaleč, da bi mu še lahko sledil v njegovem ritmu, ko me je ujel drugi, z katerim sva se borila do konca. Ta mi je tudi dal majčkeno adrenalina za zadnji kilometer.Malce utrujenosti, pa kondicija nekoliko manjša in se pozna potem na progi.
Na koncu pa vseeno dobri rezultati. Če nas je malo, smo pa toliko boljši.
4. Kralj Stanislav 47:23 3 v F
15. Škufca Marjan 51:47 1. v E
25. Mikolič Silvo 54:41 2. v G
39. Bučar Marko 59:05 3. v B
72. Šuštar Mirko 1:11:07 5 v I
Uspešna sta bila tudi Doljak in Starešinič, saj sta bila oba na stopničkah.
In tako smo počasi prišli do konca še enega teka, ampak res zelo počasi. Pa ne tisto tekaško, ampak organizacijsko. Ne vem kako jim tukaj uspe vedno zavlačevati z podelitvijo v nedogled. Ko bi vsaj vreme bilo lepo in sončno, potem bi nekako lažje posedali in čakali, tako v megli in dežju, pa je vsem bilo nekako odveč. Velika večina jih je že odšla, tudi tistih ki so si pritekli medaljo, ostali pa takoj iz stopničk v avto in gremo v dolino.
Mogoče pa nekoč tudi tukaj prešaltajo iz polžje brzine vsaj v kako želvino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar