Že 18 pa smo se zbrali v dolini reke Kolpe, kjer turistično športno društvo Kostel vsako leto priredi lep tek. Ker je do prireditve kar daleč, start in cilj pa odaljena drug od drugega nekje 14 km, smo navadno tja odrajžali z kombijem. Tako ni bilo skrbi za prevoz do avtomobila po teku, oziroma prihoda na start. ( odvisno kje si pustil avto) Tokrat se tudi nismo kaj dosti organizirali, pa še upad tekačev imamo in tako je zadoščal le osebni avtomobil. Tako sva se z Doljakom pripeljala na cilj, kjer so naju že ustavljali, da se peljejo na start. Naložila sva polni avto in odbrzela na startno mesto.
Tu je bilo že kar živahno in vse pripravljeno za tek, kaj kmalu pa smo bili pripravljeni tudi tekači.
Pognali so kolesa časomerilnega stroja in že smo bili na poti proti Dolu, kjer je bil cilj pri turistični kmetiji Konda. Tu se je potem dogajalo vse ob zaključku teka. Medtem ko smo se mi premagovali 14 kilometersko razdaljo, so otroci precej krajše premagovali na sami ciljni ravnini.
Ker je vse bližje maraton, je bil moj plan po prihodu v cilj, odteči še nazaj do avta, kar tako počasi za trening. No maratonske priprave so po prihodu v cilj padle v vodo. Pa ne v Kolpo, pač pa v malce večjo vodo. Ko sem pritekel v cilj sem bil precej izmučen in ko sem malce odahnil, ni bilo več volje da bi odtekel še 14 km.
Tako sem rajši oddal številko, si privoščil čušpajz, ki je bil tako odličen, da sem šel še enkrat ponj. In ko sem se dobro namalcal, je bil že pripravljen kombi organizatorja, da pelje tekače po avtomobile. Pa smo se naložili in po prihodu zadnjega tekača odbrzeli na start. Že sama vožnja z avtom se mi je zdela dolga, kaj šele da bi šel peš.
Je minilo kar nekaj časa, da smo prirajžali nazaj in tu je bilo že vse pripravljeno za podelitev medalj. Še rezultatov skoraj ni bilo časa pogledati. Seveda so najprej pričeli pri najmlajših in nato kar nekaj zavlačevati. (tako kot zmeraj) To je trajalo tako dolgo, da nekateri niso uspeli počakati na podelitev, saj so imeli obveznosti do delodajalca in so naročili da prevzamemo medalje.
Končno smo dočakali tudi podelitev.
4. Kralj Stanislav 54:34 1. v F
15. Škufca Marjan 57:50 2. v E
16. Menič Franci 57:57 3. v E
36. Lukšič Andrej 01:04:03 6. v E
56. Pedišič Ivica 01:09:34 7. v D
Na start je prišel tudi Doljak in probal koliko je sanirana poškodba prejšnjega teka. Proba je uspela, tek pa ne, saj ga je končal že po nekaj kilometrih. Ja take poškodbe se zdravijo kar precej dalj časa kakor samo teden dni. Bo trba še malce počakati.
In smo odrajžali proti domu, se ustavili še malce na pijači, ter se vrnemo naslednje leto, da za malenkost izboljšamo rezultat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar