Pa zopet enega v Prekmurju. Tokrat sva se podala v Predanovce, kjer je v športnem parku potekal 13. triglavov tek.
V poznih popoldanskih urah sva se nekako pripeljala v ta konec in parkirala na travniku pred športnim centrom. Predprijavljena sva bila, treba je bilo le dvigniti številke in oddati prostovoljni prispevek v humanitarne namene. To je namreč že tretji tek namenjen za pomoč tistim ki jo potrebujejo in vsak tekač temu pripomore po svojih močeh, s tem da štartnine ni.
Seveda so otroci že pridno tekmovali, nekateri od starejših so se pridno ogrevali, midva z Doljakom pa se počasi obirala, kot da se nama ne ljubi. Pa saj neke strašne volje res ni bilo, pa tudi časa je bilo še precej. Počasi sva zlezla v športna oblačila in tudi midva na ogrevanje. V ta namen je bil pretečen en krog same proge, pa še malce na okoli in že je bilo treba na
Pot je v celoti makadamska in je speljana v krogu med polji. Prvi del se vidi na sliki starta in vodi do drevesa v ozadju, kjer se zavije levo in izgleda takole
in se konča z rahlim zavojem in prečkanjem čez mostiček. Tam je še en zavoj in pred tabo še ena taka ravnina, ki se konča z zavojem v cilj. Kot bi tekal po nekem trikotniku. Da se je nabralo dovolj metrov pa je bilo treba kar 5X narediti krog.
Nekaj več kot 6,5 km se je nabralo vse skupaj in kar hitro smo opravili in pritekli v cilj. Pa kako nebi, saj nas je že tema priganjala.
Ko smo si obrisali znoj in se majčkeno ohladili, so nam postregli z malico in rezultati, pivo pa smo si privoščili sami. Pač kateri je hotel, oziroma kar je hotel.
Do podelitve je nastala že popolna tema in precej tekačev je že odrajžalo domov. Le tisti najbilj vztrajni smo še čakali na razplet in podelitev, saj smo bili kar pridni.
3. Kralj Stanislav 24:59 1. v D
11. Doljak Edvard 31:02 2. v F
Sledilo je še žrebanje nagrad, kar je trajalo kar nekaj časa, saj je večina tekačev že odšla. Vseeno nisva bila med dobitniki, ker nisva imela pogojev. Žrebali so namreč prijavnice za tek, predprijavljeni pa jih nismo rabili izpolniti in tako nas ni bilo v "bobnu". Tako je pač ta zadeva, sva pa zato nabrala nekaj debelih orehov, da jih posadiva za debelo senco. Samo do sence bo še kar precej za počakati, če bo sploh kaj zraslo iz tistih lupin.
Ni komentarjev:
Objavite komentar